Dogodek je združil strokovnjake, predstavnike institucij, oblikovalce politik ter osebe z gluhoslepoto in njihove svojce z namenom poglobljenega razumevanja izzivov, s katerimi se srečujejo osebe z gluhoslepoto, in iskanja poti za njihovo boljše vključevanje v družbo.

Pred mikrofonom sekretarka Združenja DLAN asist. dr. Simona Gerenčer, v ozadju pa so sekretar MDDSZ, Luka Omladič, moderatorka dogodka, viš. pred. Maja Povše, in generalni direktor NIJZ izr. prof. dr. Branko Gabrovec. FOTO: Miha Fras 

Na posvetu so se strinjali o pomembnosti skrbi za gluhoslepe

Posvet je povezovala viš. pred. Maja Povše (URI Soča), otvoril pa ga je župan Zoran Janković, ki je izrazil podporo skupnosti gluhoslepih in poudaril pomen sodelovanja. Sledili so strokovni prispevki o pravicah oseb z invalidnostmi, dostopnosti zdravstvenih storitev, digitalnem vključevanju in zakonodaji. Dr. Simona Gerenčer iz Združenja DLAN je izpostavila nujnost sodelovanja vseh deležnikov, generalni direktor NIJZ dr. Branko Gabrovec pa je poudaril, da je zmanjševanje razkoraka med potrebami posameznikov in ponudbo družbe mogoče le s spoštovanjem človekovih pravic in sodelovanjem vseh.

Večina ne pozna sveta gluhoslepih

Posebno težo so imeli osebni nagovori oseb z gluhoslepoto in njihovih svojcev, ki so pogumno delili svoje izkušnje in odprli vpogled v svet, ki ga večina ne pozna, a ga je nujno razumeti in podpreti. Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je v predavanju »Možgani v temi in tišini« izpostavil, kako pomemben je dotik pri zaznavanju okolja in orientaciji za osebe s hkratno okvaro sluha in vida. Zaključek posveta je bil namenjen študijski skupini iz Arboretuma Volčji Potok, ki deluje na področju dostopnosti naravnega okolja.

Tudi gluhoslepi so del naše družbe

Dogodek je posebej osvetlil pomen zakonskega priznanja jezika gluhoslepih, udeleženci pa so pozvali k čimprejšnjemu sprejetju zakona, ki bo omogočil, da osebe z gluhoslepoto dobijo informacije na njim prilagojen način. Posvet je dokazal, da je odgovornost za dostopnost skupna – nosimo jo vsi, kot strokovnjaki, odločevalci in državljani.

Z načrtovanimi zakonskimi spremembami, razvojem programov osebne asistence, izboljšavami digitalne in fizične dostopnosti ter povezovanjem vseh deležnikov bo Ljubljana v prihodnjih letih postala še bolj vključujoče in dostopno mesto za osebe z gluhoslepoto. To bo omogočilo, da bodo tudi oni lahko polno in enakovredno sodelovali v vseh vidikih družbenega življenja.

"Širim pozitivno energijo"

Mlad član Združenja DLAN, oseba z gluhoslepoto, je ob zaključku poudaril: »Imam rad soljudi in širim pozitivno energijo, saj prav to naša družba nujno potrebuje. Tudi mi, drugačni, smo namreč del nje in lahko veliko prispevamo k boljšemu jutri. Prilagojeno, a iskreno.«