Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kako v sodobnem svetu ohraniti zdravo pamet?

Za vas piše:
Blaž Čermelj
Objava: 26. 10. 2022 / 16:33
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 26.10.2022 / 18:00
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Kako v sodobnem svetu ohraniti zdravo pamet?

Kako v sodobnem svetu ohraniti zdravo pamet?
Kam je v današnjem svetu odšla zdrava pamet? Da na to vprašanje na žalost ni mogoče najti enostavnega odgovora, so ugotavljali udeleženci simpozija z naslovom »Marija Terezija, na pomoč!« Toda kljub temu temu stanje nikakor ni brezupno, česar se zavedajo tudi sodelujoči učitelji.

Živimo v času neverjetnega tehnološkega napredka, ki s seboj prinaša digitalizacijo sveta in drugačno realnost, kot smo jo poznali prej. Za civilizacijo prinaša to več udobja, hitrejše procese, morda bolj čisto okolje, na drugi strani pa zaton nekaterih osnovnih človeških veščin, ki so človeku pomagale pri preživetju brez naprav. Zato se s tem Izgublja se tradicionalno znanje in t. i. splošna razgledanost, saj je človek usmerjen v ozek spekter poznavanja zanj nujnih informacij in kompetenc.

To pa ni vedno dobro, zato je del teh veščin nujno ohraniti in razvijati tehnike učenja, kritičnega mišljenja, podjetništva, finančne pismenosti in – empatije!

FOTO: Matic Turnšek

Potrebujemo drugačne poti

»S kolegi učitelji smo tu zato, da najdemo načine, kako delati, da nas bodo šolarji sploh še poslušali, znali pridobljeno znanje uporabiti in kritično razmišljati,« je povedala ravnateljica Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Saša Silovšek. Skupno je tako na dvodnevnem dogodku sodelovalo več kot 50 učiteljev iz osnovnih in srednjih šol Slovenije ter prisluhnilo kolegom in njihovim rešitvam pri sodobnih izzivih poučevanja.

Osrednja gosta simpozija, dr. Jure Gašparič in dr. Jerca Legan Cvikl, sta s slušatelji osvetlila pomanjkanje osnovnih znanj pri današnjih mladih, nato pa so sodelujoči pedagogi predstavili svoje najboljše prakse za delo z njimi.

Obenem so udeleženci izrazili veliko skrb zaradi njihove odvisnosti od elektronskih naprav, saj ti, po raziskavi ene od udeleženk, v več kot polovici primerov na elektronskih napravah preživijo od 3 do 5 ur dnevno. Poleg tega so bili v ospredju tudi nekateri drugi izzivi sodobnega časa. Udeleženi so tako spregovorili o srečevanju z drugimi kulturami, izkustvenem učenju in samostojnem reševanju problemov.

Vse te težave same po sebi seveda močno presegajo okolja vrtcev, univerz in srednjih šol, vendar pa morajo biti vanje nujno vključene tudi te. Kot so izpostavili udeleženci, pa namen teh ne more biti tako sledenje vsemu, kar se v svetu razvija kot tudi učenje zgolj tradicionalnih in veščin.

FOTO: Matic Turnšek

Kot so zapisali, je pravi način najbrž nekje vmes. Za preživetje so namreč "nujne nekatere osnovne človekove veščine in ročne spretnosti, hkrati pa je potrebno poznavanje naprednih inovacij.
Potrebna je določena mera splošnega znanja, da lahko razumemo družbo ter svet in pojave v njem, hkrati pa se moramo naučiti poiskati informacije s pomočjo sodobnih sredstev, jih ovrednotiti in smiselno uporabiti."

Več o posameznih razmišljanjih si lahko preberete v obsežnem zborniku.

Nalaganje
Nazaj na vrh