Zapri
Iskanje

Kakšen je moj odnos do živali?

Objava: 09. 08. 2021 / 05:00
Oznake: Cerkev, Duhovnost
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 09.08.2021 / 00:01
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Kakšen je moj odnos do živali?

Kakšen je moj odnos do živali?
Kakšen pa je naš odnos do živali? FOTO: Tatjana Splichal
V aktualni temi zadnje Družine (32/2021) smo v ospredje postavili odnos do živali - kaj o njem pravi krščanska etika, kako je z živalmi v Svetem pismu, za komentar pa smo povprašali tudi kmeta in čebelarja Miho Bukovška in župnika v Rogaški Slatini Jožeta Vehovarja.

Živali ne morem jemati kot predmete

Miha Bukovšek, kmet in čebelar

Naš prebavni ustroj nam govori, da smo vsejedi, torej tudi mesojedi. Tudi Jezus se je razveselil, ko je z apostoli jedel pashalno jagnje. Namen reje živali je prireja mleka in mesa. Tako so koristno obdelana tudi strmejša pobočja, neprimerna za njivsko pridelavo. Tudi v vsaki lično zapakirani pašteti v trgovini je meso živali, le da to teže opazimo.

Miha Bukovšek: Mislim, da je prav, da imamo do živali in do ljudi različen odnos in da teh dveh odnosov ne pomešamo. FOTO: osebni arhiv

Nekdaj sem bil ovčerejec in čebelar, od lani pa sem se posvetil le čebelam. Ko prideš v hlev in te živali pozdravijo ter se ti nekatere od njih približajo, da dobijo dnevno dozo pozornosti; ko vidiš porode, materinsko nežnost do mladičkov ..., jih ne moreš hladnokrvno jemati za predmete. So živa bitja. A iz teh živih bitij je nato nekoč treba narediti pečenko. In to ni enostavno. Pri vsakem zakolu me je malce stisnilo, vedno sem se vprašal, ali sem dovolj human ...

Pri vsakem zakolu me je malce stisnilo, vedno sem se vprašal, ali sem dovolj human ... (Miha Bukovšek)

Po drugi strani pa je ena izmed novodobnih zablod, da odnos do hišnih ljubljenčkov izpodriva odnos do sočloveka. Mislim, da je prav, da imamo do živali in do ljudi različen odnos in da teh dveh odnosov ne pomešamo.

Živali okoli župnišča

Jože Vehovar, župnik v Rogaški Slatini

Odkar vem, smo doma imeli psa, po navadi »čistokrvnega« mešanca. Tudi kot duhovnik sem si vedno ob sebi želel imeti živali. Živali rad opazujem in s svojim načinom življenja mi veliko povedo. Zdaj imam pse, nemške ovčarje, ki so pri »gospodu«, kot pravim. Nikoli niso v boksu ali pesjaku, ker je to za psa samica. Štirje so in vsi različni, čeprav so v sorodstvu (mama, hčerka, vnuk ali nečak in pravnukinja). Psi so živali reda in prijaznega odnosa. Pes s časom postaja zelo podoben gospodarju. Imajo izjemno biološko uro, kar pomeni, da če zjutraj ob 5.30 ne vstanem, pridejo pred moja vrata in v šali pravim, da mi rečejo: »Vstani, zbudi se lenuh! To veli ti Sveti Duh.« 

Jože Vehovar: Življenje z živalmi je zelo živo in pestro. Vedno znova me fascinira, kako je Bog vse stvarstvo čudovito ustvaril. FOTO: osebni arhiv

So del našega skupnega gospodinjstva, skupaj z muco in krokarjem, ki tudi vsako jutro prihaja na zajtrk. Ker imam čez dan veliko dela okrog župnišča, so oni vedno zraven in »pridno pomagajo«. Psi so radovedni, vse jih zanima in za določene stvari imajo izjemen spomin. Življenje z živalmi je zelo živo in pestro. Vedno znova me fascinira, kako je Bog vse stvarstvo čudovito ustvaril. Vsak dan znova se čudim in sem vesel – tako ob ljudeh, ki prihajajo in odhajajo, kot ob živalih, ki imajo tukaj svoj dom.

Nalaganje
Nazaj na vrh