Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kakšna bo interventna zakonodaja po uničujočih poplavah?

Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava: 18. 08. 2023 / 08:12
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 18.08.2023 / 08:24
Ustavi predvajanje Nalaganje
Kakšna bo interventna zakonodaja po uničujočih poplavah?
FOTO: Irek Dorozanski/Arhiv Slovenske karitas

Kakšna bo interventna zakonodaja po uničujočih poplavah?

Vlada je na četrtkovi seji obravnavala predloge rešitev za pripravo interventne zakonodaje po nedavnih uničujočih poplavah, ki jih bo danes predstavila parlamentarnim strankam. Sestanka se bosta po napovedih udeležili tudi opozicijski SDS in NSi. Vlada bo sicer pripravila dva zakona, je sporočila po seji.

Prvi, interventni zakon, je po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanovič Hovnik nujno potreben, da se lahko sanacija začne. »Gre za ukrepe, ki zajemajo tako vzpostavitev javne in druge infrastrukture, do ukrepov, ki bodo pomagali občinam, predvsem pa za ukrepe, ki bodo dosegli ljudi in jim bodo pomagali premostiti te hude čase.«

Prav tako je vlada določila sistemske ukrepe, ki bodo potrebni za to, da se vse posledice naravne nesreče tudi dolgoročno odpravijo in bodo vključeni v tako imenovani zakon o obnovi.

Uvedba tehnične pisarne

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je izpostavil tri iz nabora ukrepov. Prvi je, da bo v zakonodajo umeščena tehnična pisarna za vse prizadete, tako za fizične osebe kot občine in gospodarstvo, »ki so na terenu utrpeli posledice naravne nesreče in se bodo v prihodnosti morali ukvarjati ali z rekonstrukcijo, z obnovo in s preselitvijo svojih objektov. Za vse to bodo namreč potrebovali storitve tehnične pisarne«.

Drugi je po ministrovih besedah ukrep nujne rekonstrukcije za tiste objekte, za katere se bo nujno treba lotiti obnove. Tretji pa je pomemben s prostorskega vidika, to je občinski podrobni prostorski načrt za odpravo posledic naravne nesreče.

Delovno skupino za koordinacijo obnove po poplavah bo vodil Boštjan Šefic

Vlada je včeraj med drugim sprejela sklep o ustanovitvi Delovne skupine za čimbolj učinkovito koordinacijo obnove po poplavah v začetku avgusta 2023, ki bo med drugim »usmerjala in sodelovala pri usklajevanju ministrstev ter drugih organov in organizacij pri pripravi zakonskih in podzakonskih podlag za potek učinkovite obnove po poplavah«. Prav tako bo usmerjala in spremljala uresničevanje sprejetih sklepov, obravnavala odprta vprašanja, povezana z obnovo po poplavah ter sodelovala pri zagotavljanju podatkov in informacij, potrebnih za zagotavljanje finančnih sredstev za obnovo. Za vodjo delovne skupine so imenovali Boštjana Šefica, državnega sekretarja v Kabinetu predsednika vlade, ki je v letih 2015 in 2016 koordiniral množične migracije čez Slovenijo.

Posvetovalno telo za svetovanje pri obnovi bo koordiniral Marjan Pipenbaher

Za pripravo rešitev, ukrepov in izhodišč za obnovo bo skrbelo posvetovalno telo, njegovo vzpostavitev pa bo koordiniral priznani gradbeni inženir Marjan Pipenbaher. Naloge posvetovalnega telesa bodo med drugim »svetovanje pri oblikovanju strokovnih rešitev glede obnove po naravnih nesrečah pri opredeljevanju poplavnih območij, vzdrževanju vodotokov, sanaciji plazov, gradnji objektov, infrastrukture in podobno, spremljanje delovanja ministrstev in samoupravnih lokalnih skupnosti pri obnovi prizadetih območij in predlaganje aktivnosti za izboljšanje le-te, svetovanje pri oblikovanju politik, sprememb predpisov in drugih ukrepov, ki bodo prispevali k učinkovitejši obnovi po naravnih nesrečah in razvijanju odpornosti nanje«, so sporočili po seji vlade.

Mesec napovedal izredno solidarnostno pomoč

Minister za delo Luka Mesec je med drugim za najbolj prizadete v poplavah napovedal izredno solidarnostno pomoč, ki bi lahko znašala sedemkratnik zdajšnje izredne denarne pomoči, ki za samsko osebo oziroma prvo odraslo osebo v gospodinjstvu znaša 465 evrov, za štiričlansko družino pa približno 1800 evrov.  Državna uprava in stanovanjski skladi ob tem po njegovih besedah zbirajo prazna stanovanja za tiste, ki so v poplavah izgubili streho nad glavo. 

Kaj lahko pričakujejo podjetja?

Prizadetim podjetjem se bo z interventnim zakonom v obliki predplačil sofinanciralo do deset odstotkov škode, ki je nastala na strojih, zalogah in prometu. »Ključno pri tem je, da jim za to ne bo treba izdati garancije,« je dejal gospodarski minister Matjaž Han. Zato bo delež predplačil ostal pri desetih odstotkih, v nadaljevanju pa bodo povračila odvisna od dejanskega popisa škode. Za delavce, ki v prizadetih podjetjih čistijo proizvodne prostore, bo interventni zakon ponudil 100-odstotno nadomestilo plače, pri čemer bi jo v 80 odstotkih krila država. »Od 3. avgusta do 3. septembra bo država sofinancirala 100-odstotno plačo, da se spet pride do zagona poslovanja,« je dodal minister. Tako pravne kot fizične osebe bodo za čas 12 let upravičene do moratorija na odplačevanje posojil.

Država bo povrnila intervencijske stroške občinam med julijskimi neurji

Vlada je prav tako odločila, da bo povrnila intervencijske stroške 151 občinam, ki so jih med 17. in 25. julija prizadela močna neurja z dolgotrajnimi nalivi, močnim vetrom, točo in poplavljanjem hudournikov večjega obsega. Občine na prizadetih območjih so namreč že ob majskih in julijskih neurjih izčrpale sredstva občinskih proračunov, namenjena za zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč. Vlada je odločila, da se 151 občinam povrnejo upravičeni intervencijski stroški v skupni višini 5.514.572,62 evra.

Golob danes s predsedniki parlamentarnih strank

Premier Robert Golob se bo danes sestal s predsedniki parlamentarnih strank »v želji po oblikovanju celovitih rešitev in ukrepov za sanacijo posledic ujme«, so sporočili iz njegovega kabineta. Iz obeh opozicijskih parlamentarnih strank so napovedali, da se bodo srečanja udeležili. Predloge SDS bo predstavil predsednik Janez Janša, v imenu NSi pa se bo srečanja udeležil poslanec in predsednik sveta stranke Jernej Vrtovec, navaja STA. NSi je sicer že v sredo javnosti predstavila svoje predloge za sanacijo posledic ujme, med drugim se zavzemajo za dvig povprečnin prizadetim občinam, takojšnjo vzpostavitev solidarnostnega sklada, odločno pa nasprotujejo dodatnemu obremenjevanju gospodarstva.

Nalaganje
Nazaj na vrh