V uvodu v četrti Cerkveni glasbenik se Pavel Merljak sprašuje, kakšna je za Boga primerna izvedba in odgovarja. »Če je Gospodov Duh zares v nas, je dovolj dobro samo tisto, kar nas v svoji vzvišeni popolnosti izrazne izpovednosti povsem osrečuje tako v veselem kot žalostnem značaju skladbe. Najboljše torej! V vsej polnokrvnosti strokovno pravilne interpretacije! In iz vsega srca! Edino resnično prizadevanje za umetniško najboljšo izvedbo, s pravilno-somernim notranje-izraznim zanosom vsake, da, tudi cerkvene ljudske pesmi, je tisto, kar dviga našega duha v Božje višave! In edino taka naravnanost prav slavi Gospoda; ker On je popoln!«

Četrta številka Cerkvenega glasbenika zaznamuje 120-letnico rojstva Alojzija Mava. V notni prilogi se ga spominjamo z objavo štirih Marijinih skladb za visoke glasove, ki so izšle v prvih Mavovih zbirkah in danes niso več lahko dostopne.

Pogovor s Katarino Vidmar

Tisti slovenski cerkveni glasbeniki, ki pri načrtovanju glasbene podobe nedeljskih in prazničnih bogoslužij vsaj občasno v roke vzamejo molitveno-bogoslužno revijo Magnificat, so verjetno opazili, da se med avtorji na novo uglasbenih psalmov v letošnjem letu eno ime pojavlja nekoliko pogosteje. Gre za Katarino Vidmar s Kovka, majhnega kraja ob robu Trnovskega gozda nad severozahodnim robom Vipavske doline, ki se ob službi v Glasbeni šoli Ajdovščina in skrbi za družino s polno mero zavzetosti in predanosti posveča glasbenemu delu v domači župniji Otlica. Z njo se je pogovarjal odgovorni urednik revije Cerkveni glasbenik Matej Podstenšek.

Druge glasbene rubrike

V tokratni številki glasbene revije lahko preberete tudi nadaljevanje prispevka Tanje Rupnik z naslovom Glas kot zvočna identiteta. V rubriki obletnice predstavljamo 150 let po smrti Gregorja Riharja mlajšega, nečaka bolj znanega skladatelja Gregorja Riharja, in Janeza Mandlina, ki se je rodil pred 200 leti. O njegovem življenju in kar obsežnem opusu lahko – nekoliko skrito, kot Dodatek 1 – beremo v knjigi Rumplova orglarska delavnica. Posebej se ga spominjajo v Trebnjem, kjer je živel in deloval kot orglar in trški župan.

Cerkveni glasbenik prinaša tudi predloge za petje pri maši od rožnovenske nedelje do praznika Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva (leto B). Na kor smo se povzpeli s Teodorjem Žalikom, ki se glasbeno udejstvuje v župniji Turnišče, obiskali smo tudi vrsto dogodkov, povezanih s cerkveno glasbo, in prelistali nove publikacije.