Vikar patriarhata kaldejsko-katoliške Cerkve v Turčiji, Francois Yakan, je v pogovoru za nemško tiskovno agencijo izrekel pohvalo Turčiji za pomoč tisočem krščanskih beguncev iz Iraka. Okoli štiri tisoč kaldejskih kristjanov iz Iraka je trenutno našlo zatočišče v Turčiji, ocenjuje Yakan, ki vodi tudi človekoljubno organizacijo za pomoč beguncem, KADER.

Od zadnjih napadov na cerkve v Bagdadu je v Turčijo prispelo še preko sedemdeset novih krščanskih družin, kar pomeni okoli štiristo oseb. V Turčiji so zaenkrat našli začasno zatočišče, številni se potegujejo za daljše bivanje v Združenih državah Amerike in Avstraliji. O vrnitvi v Irak za zdaj ne razmišljajo.

Sedež človekoljubne organizacije KADER v središču Carigrada predstavlja zbirališče za iraške kristjane, ki so bili primorani zapustiti svojo domovino. Tam so deležni pomoči, priskrbijo si lahko oblačila, potrebna zdravila in bone za življenjske potrebščine. Zbirališče je za begunce tudi pomembna točka, kjer izvejo najnovejše vesti o položaju v domovini.

Pred invazijo zahoda leta 2003 je v Iraku živelo več kot milijon kristjanov. Do danes je domovino zapustila že več kot polovica, največ jih je odšlo v Sirijo, Jordanijo ali Libanon, ker v teh deželah govorijo arabsko. Turškega jezika begunci večinoma ne poznajo, kljub temu pa jih veliko število išče zatočišče tudi v Turčiji. Tam jim po njihovih besedah pomagajo bolje kot kjer koli drugje.

Iraški begunci v Turčiji ne bodo mogli ostati za zmeraj, ker v Ankari ne priznavajo beguncev iz neevropskega prostora. Kljub temu so iraškim kristjanom podelili začasne vize in jim na ta način omogočili pobeg od nevarnosti, ki jim grozi v domovini.

Vikar Yakan pa se je kritično izrazil do evropskih držav, ki niso najbolj pripravljene sprejemati iraških beguncev. To je težko razumljivo, saj so razmere v Iraku poznane vsem. Turčija iraške begunce sprejema že več let in ni povsem jasno, zakaj jim Evropa zapira svoja vrata. V Franciji so nedavno velikopotezno sprejeli stopetdeset ljudi, kar pa je bila po Yakanovem mnenju zgolj medijska akcija in ne človekoljubna pomoč v pravem pomenu besede.

Iraški begunci v povprečju preživijo dve leti v Turčiji, preden najdejo državo, ki jih je pripravljena sprejeti za stalno. Praviloma so to Združene države Amerike, Kanada ali Avstralija. Turške oblasti so do beguncev izredno ustrežljive. Pred kratkim je ministrstvo za šolstvo odredilo brezplačen pouk za begunske otroke v državnih šolah, v nekaterih državnih bolnišnicah pa so Iračani deležni brezplačne zdravniške oskrbe.

Vikar Yakan je vso to praktično pomoč s strani Turčije izrecno pohvalil, evropske države pa oštel, saj dajo od sebe bolj malo glasu. Kot je pojasnil Yakan, so Turki v letošnjem maju sprejeli stosedemdeset iraških otrok, ko je v severnem Iraku razneslo več bomb. Šestdeset ranjencev so oskrbovali mesec dni, vendar iz tega niso naredili medijskega cirkusa. Turki to počno ves čas, zatrjuje vikar, Evropejci pa se po njegovem mnenju vedejo tako, kot da se jih celotna stvar sploh nič ne tiče.