Kulturno društvo Kalunca je na Velikem Dolu na Krasu pripravilo klekljarsko srečanje Kalunca v svet.

Klekljanje z žico

V nekdanji osnovi šoli so se zbrale klekljarice iz vse Slovenije, od Idrije, do Kranja in Maribora, ki so se prijavile na delavnico klekljanja z žico. Vodila jo je Milena Jančar in v treh urah naučila osnov klekljanja z žico po metodi češke ustvarjalke Ive Proškove več kot 30 klekljaric. Klekljanje z žico se povsem razlikuje od običajnega klekljanja z nitjo, zato so imele tudi izkušene klekljarice veliko dela z obvladovanjem žice, prav vse pa so ustvarile čudovite vzorce, iz katerih bo nastal privlačen nakit. Med ustvarjanjem smo se z videoklicem povezali s klekljarsko skupino z Irske, kjer raziskujejo in oživljajo tradicijo klekljanja. Vodja projekta Ester Kiely nam je predstavila delo skupine začetnic klekljanja in pokazala izdelke, ki nastajajo.

Razstava čipk

Klekljarska skupina Bucike iz Sevnice je pripravila razstavo čipk, klekljanih v različnih tehnikah in materialih. Obiskovalci so si lahko ogledali klekljanje slike za koledar po vzorcih Ive Proškove ter najrazličnejše unikatne modne dodatke, od ogrlic do torbic, okrašenih s čipko. Tina Železnik je v predstavitvi skupine povedala, da v skupini kleklja več kot 40 klekljaric, izvajajo pa tudi krožek klekljanja na osnovnih šolah Boštanj in Sevnica.



Seminar o zgodovini klekljanja na Velikem Dolu

Osrednji dogodek prireditve je bil seminar o zgodovini klekljanja na Velikem Dolu in priložnostih klekljanja v prihodnje. Ob začetku je zbrane pozdravila podžupanja Občine Sežana Ljubica Jelušič in poudarila pomembno vlogo klekljanja, ki je ženskam nekoč pomenil pomemben korak k osamosvajanju.

Program seminarja je vodila članica Kulturnega društva Kalunca Franja Živec, ki je polni dvorani predstavila delo društva, program srečanja Kalunca v svet in predavateljice. Martina Živec, članica Kulturnega društva Kalunca je na kratko povzela delovanje Državnega čipkarskega tečaja Veliki Dol (1909-1956). Rosita D'Ercoli, raziskovalka zgodovine klekljanja in oblikovalka vzorcev za klekljanje je zarisala mesto Državnega čipkarskega tečaja Veliki Dol med drugimi čipkarskimi središči v zgodovini, kot ga je razbrala s svojo raziskavo. Predstavila nam je podobo o delovanju Državnega čipkarskega tečaja Veliki Dol, kot ga kažejo dokumenti, ki jih je našla v različnih arhivih Trsta in Gorice.

Afrodita Hebar Kljun, oblikovalka in predsednica organizacijskega odbora 17. svetovnega čipkarskega kongresa je govorila o vlogah klekljane čipke, od izražanja družbenega statusa na oblačilih premožnih, do skromnega zaslužka klekljarice, od družabne vloge pri skupinskem klekljanju, do sodobnih uporab motiva čipke v arhitekturi.



Predavateljici iz Slovenskega etnografskega muzeja dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin pa sta predstavili pripravo nominacije Klekljanja čipk v Sloveniji (v sklopu katere je pod Klekljanjem slovenske čipke omenjen tudi Veliki Dol) za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Anja Jerin je predstavila nesnovno kulturno dediščino, vlogo Registra nesnovne kulturne dediščine in delo Slovenskega etnografskega muzeja kot Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine. Nena Židov pa je razložila, kako poteka uvrstitev na Unescov seznam in kaj vse je potrebno pripraviti za nominacijo. Vloga za uvrstitev klekljanja čipk v Sloveniji bo pripravljena do marca letos, vsebovati pa mora opis, 10 fotografij, kratek video posnetek ter pisma podpore. Unesco zanima predvsem razširjenost dejavnosti in njena družbena vloga, ki je v primeru klekljanja čipke nedvomno zelo pomembna. Za klekljarice morebitna uvrstitev na Unescov seznam ne prinaša sprememb, nalaga pa odgovornost državi, kar pomeni, da bo ta morala bolje poskrbeti za klekljarske dejavnosti.

Ob koncu je Neža Bandel, predsednica Kulturnega društva Kalunca predstavila načrte društva. Naslednji večji dogodek bo ob Festivalu kamna v Pliskovici 17. in 18. junija. Drugi načrt pa je izdelava velikega klekljanega prta po navdihu prta, ki ga je leta 1922 izrisal Maks Fabiani za italijansko kraljico. K pobudi bomo povabili klekljarice iz vse Slovenije, da izdelamo več prtov po vzorcu, ki ga je narisala Rosita D'Ercoli. Prte nameravamo javno podariti ustanovam, ki se ukvarjajo z raziskovanjem dela Maksa Fabianija, in tako spodbuditi raziskovanje njegovega dela na področju čipke.



Pita kot čipkarska sladica

Okoliške gospodinje so na ocenjevanje prinesle pite, ki so spominjale na čipke. Prejeli so 19 jabolčnih in ohrovtovih pit, ki jih je ocenila strokovna komisija v sestavi Milena Štolfa (kmetijska svetovalna služba Sežana), Peter Patajac (Ruj), Breda Durcik (turistična kmetija Petelin Durcik) in Zdravko Stepančič (krajevna skupnost Pliskovica). Vse pite so prejele vsaj bronasto priznanje. V vseh 3 kategorijah (najboljša jabolčna, najboljša ohrovtova in najlepša čipkasta pita) je nagrado prejela Metka Cigoj Merkelj iz Koprive.

V društvu smo zelo zadovoljni s srečanjem, saj je bil odziv na vse dogodke velik, obiskovalci pa so se pri nas dobro počutili. Želimo si še večje podpore lokalne skupnosti in oblasti, saj imamo idej še veliko, tradicija klekljanja na Velikem Dolu pa je priložnost za dodatno turistično ponudbo Krasa, podlaga za ustvarjalno preživljanje prostega časa in možnost medgeneracijskega sodelovanja.