Vsaka slovenska vas ima kakšnega pomembnega moža ali ženo. Celo vasica. Suhadole pri Komendi jih imajo več. Med njimi sta najpomembnejša književnik prof. France Pibernik in kartograf Ivan Selan s svojimi izjemnimi zemljevidi. Suhadole pa so Cerkvi na Slovenskem dale tudi več duhovnikov, od katerih trije delujejo na zelo različnih področjih: jezuit Peter Lah je profesor na Gregoriani v Rimu, Andrej Benda, prav tako jezuit, se predvsem posveča pastorali zakoncev, mag. Pavel Pibernik je župnik v Mekinjah in na Gozdu, prodekan Dekanije Kamnik ter poznavalec cerkvene umetnostnozgodovinske dediščine in ustvarjalnosti.

Veliko zanimanje po predavanju prof. Jane Ozimek za knjige pesnika in pisatelja ter literarnega zgodovinarja prof. Franceta Pibernika. FOTO: Jožef Pavlič

Tokrat, pred Prešernovim dnem, je Društvo sv. Jakoba Kamnik namenilo osrednjo pozornost Francetu Piberniku. Predstavila ga je prof. Jana Ozimek, občudovalka in širiteljica mnogih njegovih del od pesniških zbirk (Bregovi ulice, Ravnina, Razlage, September, Ajdova znamenja, Svetloba timijan), pogovorov s slovenskimi pesniki in pisatelji ter dramatiki (Med tradicijo in modernizmom, Med modernizmom in avantgardo, Čas romana, Razmerja v sodobni slovenski dramatiki), monografij in zbranih del o Slovencem dobro znanih in manj znanih (ker so ustvarjali v tujini) književnih ustvarjalcih. Med prvimi o pesniku Francetu Balantiču, Edvardu Kocbeku, Jožetu Udoviču, Antonu Vodniku, Alojzu Rebuli, Antonu Slodnjaku, Janezu Jalnu …, med drugimi Ivanu Hribovšku, Vladimirju Kosu, Vladimirju Truhlarju, Karlu Mauserju, Francetu Kunstlju, Ludvetu Potokarju, Tonetu Poldi … Pesnik Kos ji je celo zaupal svojo korespondenco.

Prof. Jana Ozimek je zelo osebno, pričevalno, hkrati pa poglobljeno predstavila Franceta Pibernika. FOTO: Jožef Pavlič

Na Franceta Pibernika je obudila tudi osebne spomine od leta 2013, ko ga je kot profesorica slovenskega jezika in književnosti na viški gimnaziji povabila, da je dijakom govoril o zamolčanih in prezrtih slovenskih pesnikih in pisateljih. Z njimi se je sprehodila po Kranju, prof. Pibernik pa jih je vodil od hiše do hiše, kjer so nekdaj stanovali in ustvarjali Jenko, Puhar, Tavčar, Bleiweis, Prešeren. Dijaki so ta literarni sprehod – recitacije – popestrili z igranjem na violino in kitaro.

S Francetom Pibernikom se je srečala tudi leta 2018, ko je dijake vodil od hiše do hiše nekdanjih znamenitih kranjskih mož. FOTO: Jožef Pavlič

France Pibernik jo je vabil tudi na predstavitve svojih del, ji je pripovedoval, kako zbira gradivo za knjige. Povedala je, da je bil velik garač in da se je pri pisanju najbolj zanesel na primarne vire. Vse, kar je napisal, je prej temeljito preučil. Posebej dolgo prezrtega velikega kamniškega pesnika Franceta Balantiča; velja za enega njegovih največjih poznavalcev.

Dvoje biografij: levo o pesniku Balantiču, desno pa o sebi - Francetu Piberniku. Tudi o tem, kaj je moral pretrpeti kot profesor in pedagog, ko čas ni bil naklonjen svobodno mislečim, pišočim in delujočim literarnim ustvarjalcem. FOTO: Jožef Pavlič

Predstavitev avtorja okrog 70 knjig je začela z njegovo pesmijo Moja pokrajina, ki govori o nekdanji okolici Suhadol, žal danes marsikje bolj ali manj uničeni. Napovedala je, da bo to bolj »pričevanjsko predavanje in literarni večer, saj smo pred kulturnim praznikom in je prav, da se spomnimo tudi Pibernikove poezije«.

Zato je na koncu iz vsake od njegovih pesniških zbirk prebrala po eno pesem. Obžalovala je, da se ga v Kranju še niso spomnili s primernim spomenikom. Podpisani je omenil, da se ga niso tudi v rodnih Suhadolah, priložnost zanj, za spominsko ploščo, mogoče celo simpozij, pa bo 100. obletnica njegovega rojstva čez tri leta in pol. Omenil je tudi pogostna srečanja z njim in pogovore na poti k Mlinčkom, prav tako z njegovo ženo likovnico Jolando, ki je umrla pred Francetom, potožila pa mu je tudi, da pristojni niso podprli predlog, da bi bil France sprejet med akademike. Kljub izjemnemu literarnemu delu.

Predavateljica z zadnjo Pibernikovo pesniško zbirko Svetloba timijan. FOTO: Jožef Pavlič

Kako obsežnem, so obiskovalci kulturnega večera lahko videli po metrih knjig, ki jih je prinesla s seboj. In se čudili, kako je vse to zmogel po nesreči, ko mu je slamoreznica prerezala prste na desni roki, je pri pisanju uporabljal levo. Če ne bi bilo te nesreče, bi verjetno prevzel kmetijo, tako pa je šel v šole. Za kaj vse bi bili brez njega osiromašeni, lahko vidimo po tem, ko pregledamo njegovo bibliografijo. Franceta Pibernika po pravici lahko prištevamo med velike slovenske književnike, zlasti še literarne zgodovinarje, za kar se je predvsem imel sam. Pa tudi za pesnika, je bil prizadet, ko ga nekje niso predstavili tudi kot pesnika.

Koliko vasi na Slovenskem se lahko pohvali s podobno knjigo? Upajmo, da se jih bo po vzoru Franceta Pibernika kmalu čim več. FOTO: Jožef Pavlič

Domačini, Skadovci, smo mu še posebej hvaležni za knjigo o Suhadolah. Res je dobršen del življenja preživel v Kranju kot profesor na gimnaziji in upokojenec, a rojstne vasi ni pozabil. Tudi mi ga ne smemo. Stota obletnica njegovega rojstva naj bo dodatna spodbuda za to.

Rojakom Skadovcem je France Pibernik namenil knjigo o kraju pa tudi spomin na brata duhovnika Avguština, za katerega je poskrbel prekop s Tirolskega na komendsko duhovniško pokopališče. FOTO: Jožef Pavlič

Katoliški tednik Družina mu je še posebej hvaležen za nastanek priloge Slovenski čas, njegovega veselja in hvaležnosti zanjo ter temeljite prispevke v njej. Slovenski čas je bil, je in naj bo tudi »Pibernikov čas«. Zakaj, smo slišali iz ust predavateljice Jane Ozimek. Z njim vred pa tudi desetin pesnikov in pisateljev, s katerimi se je srečeval, pogovarjal in jih trajno postavil na zemljevid slovenske književnosti. Kot je na koncu poudarila predsednica Društva sv. Jakob Kamnik dr. Marjeta Humar, ki je tudi predstavila ugledno gostjo in se ji zahvalila za izredno lepo predavanje: »Pibernikov duh je še vedno živ!«

Prof. Jani Ozimek se je za izjemno predavanje toplo zahvalila predsednica Društva sv. Jakob Kamnik dr. Marjeta Humar (levo). FOTO: Jožef Pavlič