Papež Frančišek poziva k temeljitemu razmisleku v prizadevanjih za znanstveni in tehnološki razvoj: »Navsezadnje vedno velja načelo, da vse, kar je tehnično mogoče in izvedljivo, ni nujno tudi etično«, je dejal v sobotnem nagovoru udeležencem zasedanja Papeškega sveta za kulturo, ki so minuli konec tedna razpravljali o izzivih antropologije.



Naslov srečanja je bil Prihodnost človeštva, novi izzivi antropologije. Več kot 80 udeležencev se je od srede posvetovalo o posledicah tehnološkega in znanstvenega razvoja za človeka. Ob tem so posebej izpostavili področja genske tehnologije, nevroloških znanosti in umetne inteligence.

Znanost, kot vsaka druga človeška dejavnost, bi morala vedno razmišljati o tem, da obstajajo meje in etična odgovornost, je prepričan Frančišek. Merilo stvari bi moralo vedno biti blagor človeštva in vsakega posameznika. Medicina in genska tehnologija danes dopuščata, da lahko premagamo številne bolezni, ki so nekdaj veljale za neozdravljive. Obenem pa se odpirajo možnosti, da bi človeka lahko vnaprej »programirali«, je opozoril papež. Ob silnem napredku pri razvoju »samostojnih in razmišljujočih naprav« se vse pogosteje postavlja vprašanje, v čem se človek in naprava med seboj razlikujeta. To so težka vprašanja, na katera mora s pomočjo človeka in razvoja odgovoriti tudi Cerkev.

Frančišek svetuje, naj spoštujemo napredek v tehnologiji in znanosti, ob tem pa ne pozabimo, da nam ta ne more nuditi odgovorov na vsa vprašanja. Znanost in Cerkev mora ostati v dialogu: »Cerkev ponuja nekaj velikih načel, ki govorijo v prid tega dialoga: prvo je to, da je človek središče vsega, nanj moramo gledati kot na cilj in ne sredstvo.« Drugo pomembno načelo je, da bi morala tehnološki in znanstveni napredek vedno služiti v blagor vsega človeštva.

Zasedanja Papeškega sveta za kulturo se je udeležilo 27 njegovih članov, med njimi kardinali, škofje in laiki. Med vabljenimi so bili tudi svetovalci ter številni predavatelji in gosti.

Vir: Kathpress / RV
Foto: splet