330 poslancev je glasovalo za, 275 pa jih je bilo proti zakonskemu predlogu laburistične poslanke Kim Leadbeater: ta naj bi neozdravljivo bolnim odraslim, ki jim je do konca življenja ostalo manj kot šest mesecev, omogočil pravico do odločitve, da z zdravniško pomočjo končajo svoje življenje, je poročal spletni portal Vatican News. Doslej je bila pomoč pri samomoru v Združenem kraljestvu kaznivo dejanje, ki se je kaznovalo z do 14 leti zapora.

»Predlog zakona je pomanjkljiv«

Po glasovanju v parlamentu je škof John Sherrington, ki je pri Katoliški škofovski konferenci Anglije in Walesa pristojen za vprašanja zaščite življenja, izrazil zaskrbljenost nad izidom. Po mnenju škofov je predlog zakona »načeloma pomanjkljiv in vsebuje določene določbe, ki so zaskrbljujoče«. Škof Sherrington je dejal, da so katoliški škofje še posebej zaskrbljeni zaradi pomanjkanja zaščite ugovora vesti pri samomoru z zdravniško pomočjo.

Po njegovih besedah klavzule v predlogu zakona zdravnikom preprečujejo ustrezno uveljavljanje ugovora vesti, zagotavljajo nezadostno zaščito hospicov in domov za oskrbo, ki ne želijo sodelovati pri samomoru z biomedicinsko pomočjo, ter omogočajo zdravnikom, da sprožijo pogovore o tem vprašanju. Te »resne pomisleke« je treba slišati v naslednjih fazah posvetovanj o predlogu zakona, tako škof Sherrington.

Izboljšanje kakovosti in dostopnosti paliativne oskrbe je še vedno najboljši način za zmanjšanje trpljenja ob koncu življenja.

»V tej razpravi smo pojasnili, da pravo sočutje pomeni biti na strani tistih, ki potrebujejo oskrbo, posebej v bolezni, invalidnosti in starosti,« je še dejal Sherrington. Še vedno velja, da je izboljšanje kakovosti in dostopnosti paliativne oskrbe najboljši način za zmanjšanje trpljenja ob koncu življenja.

»Še naprej se bomo zavzemali za to in podpirali tiste, ki neutrudno skrbijo za umirajoče v naših hospicih, bolnišnicah in domovih za ostarele.« Škof Sherrington katoliško občestvo v Združenem kraljestvu, pa tudi drugod po svetu, spodbuja k molitvi, da bi bil predlog zakona v poznejši fazi obravnave v parlamentu zavrnjen.

Uničujoče spremembe v kulturi

Škof Nottinghama Patrick McKinney je po glasovanju spregovoril o »zelo temačnem dnevu« v zgodovini Združenega kraljestva: »Na podlagi izkušenj drugih držav, ki so sprejele podobno zakonodajo, ne dvomim, da ne gre le za spremembo zakona, ampak da bomo priča uničujočim spremembam v naši kulturi in družbi.

Osnovno načelo, da ne sodelujemo pri povzročanju smrti drugih, bo rezervirano za tiste, ki so močni in zdravi, medtem ko ljudje, ki so hudo bolni in ranljivi, ne bodo več uživali te zaščite.« Škof McKinney upa in moli, »da bodo med sprejemanjem tega zakona v naši družbi nastale dodatne priložnosti za poglobljen in kritičen premislek, in da tega zelo spornega predloga ne bodo še naprej sprejemali v naglici«.

Zaskrbljenost glede etičnih in praktičnih posledic zakonskega predloga

Petkovo zgodovinsko glasovanje je sledilo več kot štiriurni čustveni razpravi v parlamentu, v kateri so poslanci obeh strani delili osebne zgodbe, ki so zaznamovale njihove odločitve. Imeli so pravico do svobodnega glasovanja, kar pomeni, da so se lahko odločali po lastni vesti, ne pa po strankarski liniji. Kljub »uspešnemu« glasovanju v podporo zakonskemu predlogu pa je bila s tem premagana le ena od številnih ovir v parlamentarnem postopku: pred začetkom veljavnosti novega zakona so potrebna nadaljnja posvetovanja, na katerih je mogoče predložiti spremembe. Soglasje mora dati tudi lordska zbornica.

Neozdravljivo bolni ljudje, posebej ostareli, invalidi ali ranljivi, bi se lahko počutili prisiljene, da končajo svoje življenje, ker se bojijo, da bodo v breme najbližjim.

Po besedah nasprotnikov zakonskega predloga bi se neozdravljivo bolni ljudje, posebej ostareli, invalidi ali ranljivi, lahko počutili prisiljene, da končajo svoje življenje, ker se bojijo, da bodo v breme najbližjim. Številni poslanci so izrazili zaskrbljenost, da pred glasovanjem ni bilo dovolj časa za preučitev zakonskega predloga, in poudarili, da so zaščitni ukrepi v drugih državah, ki dopuščajo samomor z zdravniško pomočjo, preveč »ohlapni«.

Tisti, ki so predlog zakona podprli, menijo, da je treba neozdravljivo bolnim ljudem, ki živijo v bolečinah, omogočiti izbiro.

Katoliški škofje in drugi verski voditelji so pred glasovanjem večkrat izrazili zaskrbljenost glede etičnih in praktičnih posledic omenjenega zakonskega predloga. Kardinal Vincent Nichols, predsednik Katoliške škofovske konference Anglije in Walesa, je večkrat opozoril, da lahko »pravica do smrti zlahka postane dolžnost umreti«.