Po njegovem mnenju je bila velika napaka svetovne skupnosti, da je Bosno in Hercegovino razdelila na dva dela. S tem bi močnejša stran lahko legalizirala etnična čiščenja. Ustvarjena je bila državna struktura, ki pa ni mogla primerno delovati, tako upokojeni sarajevski nadškof.

Denar, poslan v podporo vračanju beguncev, po kardinalovih besedah ni prišel v roke ljudi, ki so to pomoč potrebovali. Namesto njih je denar prišel do tistih ljudi v vladi, ki za vrnitev beguncev niso storili prav veliko. Danes številni ljudje, vključno z velikim številom kristjanov, državo zapuščajo predvsem iz gospodarskih razlogov. Po mnenju kardinala Puljića pa še večjo vlogo igrajo »nepravičnost in krivice«: »Tu za vse ne velja isti zakon.«

Na volitvah so muslimanski Bošnjaki v vlado izvolili predstavnike hrvaškega prebivalstva.

Kot primer je Puljić navedel volilno pravico. Hrvati, ki so v Bosni in Hercegovini skoraj vsi katoličani, predstavljajo najmanjšo etnično skupino v državi, približno 17 odstotkov. Na volitvah pa so muslimanski Bošnjaki v vlado izvolili predstavnike hrvaškega prebivalstva. To dejstvo bo še naprej spodbujalo eksodus med katoličani. Kljub temu je kardinal prepričan, da ima Katoliška cerkev dovolj moči in bo prebrodila sedanje težke čase.

O vlogi Cerkve je kardinal povedal, kako si je med vojno prizadevala, da bi ljudem pomagala preživeti. Podporo so vedno delili ne glede na narodnostno ali versko pripadnost. Že takrat so se poskušali podati na pot medverskega dialoga. Po vojni je bil ustanovljen »Medverski svet«, v katerem so gojili duha dialoga in miru.

Sarajevski nadškof je bil ob podelitvi kardinalskega naziva najmlajši kardinal na svetu.

Leta 1945 rojeni kardinal Puljić je bil od leta 1990 vrhbosenski nadškof, kar je uradno ime sarajevske nadškofije, konec letošnjega januarja pa se je upokojil. Sredi bosanske vojne, 24. novembra 1994, je bil takrat 49-letni cerkveni dostojanstvenik prvi bosanski škof v zgodovini, ki je bil sprejet v kardinalski zbor in je bil takrat najmlajši kardinal na svetu.