Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kardinal Sarah: verska svoboda je ogrožena tudi na Zahodu

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 28. 11. 2022 / 10:19
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 29.11.2022 / 11:10
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Kardinal Sarah: verska svoboda je ogrožena tudi na Zahodu

Kardinal Sarah: verska svoboda je ogrožena tudi na Zahodu
Kardinal Robert Sarah. FOTO: Vatican Media
Kristjani na Zahodu verske svobode in svobode češčenja ne bi smeli jemati za samoumevni, je v nedavnem pogovoru za ameriške katoliške medije dejal gvinejski kardinal Robert Sarah.

Po kardinalovih besedah se grožnje verski svobodi pojavljajo v različnih oblikah in za vero po vsem svetu še vedno umirajo nešteti mučenci, »toda verska svoboda je ogrožena tudi na Zahodu«. Pogosto ne gre za odkrito grožnjo ali sovraštvo do vere, je pojasnil cerkveni dostojanstvenik, ampak za »prikrito nenaklonjenost krščanstvu«.

Verske svobode ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega, je ogrožati ali zapostavljati.

77-letni kardinal je v pogovoru izpostavil Drugo Mojzesovo knjigo, ki govori o desetih egiptovskih nadlogah, begu Izraelcev in uničenju Egipta. Vse to se je zgodilo, tako afriški kardinal, »da bi Božje ljudstvo lahko svobodno in resnično častilo Boga«. Zato po njegovih besedah »verske svobode ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega, je ogrožati ali zapostavljati«.

Nova knjiga: Katekizem duhovnega življenja

Kardinal Sarah je za medije spregovoril o svoji novi knjigi z naslovom Katekizem duhovnega življenja, ki je oktobra izšla v angleškem jeziku. Kardinalova sedma knjiga je poglobljen premislek o sedmih zakramentih Katoliške cerkve in o tem, kako napredovati v duhovnem življenju. Ena izmed osrednjih tem knjige je pomen maše in evharistije.

Evharistija je vir in vrhunec krščanskega življenja.

Po kardinalovih besedah je dolžnost vsakega katoličana, da se »udeležuje svete maše in prejema našega Gospoda v evharistiji«: »Tega ne smemo pozabiti: evharistija je vir in vrhunec krščanskega življenja.«

»Določene prilagoditve so včasih nujne,« je nadaljeval cerkveni dostojanstvenik, ob tem pa je imel v mislih obdobje med koronaepidemijo, ko ponekod ni bilo dovoljeno obhajati svetih maš z navzočnostjo vernikov: »Soočali se bomo s še več epidemijami in drugimi izrednimi razmerami in ob tem razpravljali o tem, kako to najbolje prestati v povezavi z obhajanjem evharistije. To je dobro. Liberalna demokracija zahteva razpravo, vendar med razpravo nikoli ne smemo pozabiti ali zapostaviti pomena našega češčenja Boga. Liberalna demokracija ne sme pozabiti na Boga.«

Trije stebri krščanskega življenja

Kardinal Sarah je bil prefekt Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov od novembra 2014 do februarja 2021, ko je papež Frančišek sprejel njegov odstop ob dopolnjeni starosti 75 let. V času vodenja omenjene kongregacije je bil najvišji afriški prelat v Vatikanu, kjer je pomembne položaje zasedal od leta 2001. Kot je še pojasnil v pogovoru, v svoji novi knjigi daje poseben poudarek zakramentom, molitvi in križu:

Krščansko življenje mora temeljiti na treh stebrih: crux, hostia et virgo.

»Krščansko življenje mora temeljiti na treh stebrih: crux, hostia et virgo, križ, hostija in Devica Marija. To so trije stebri, na katerih je treba graditi krščansko življenje.«

Kardinal je dejal, da mu je delo prefekta vatikanske Kongregacije za bogoslužje zares utrdilo pomen bogoslužja kot velikega in edinstvenega trenutka, »ko se lahko iz oči v oči srečamo z Bogom ter pustimo, da nas preobrazi v Božjega otroka in resničnega Božjega častilca«. »Bogoslužje,« je prepričan afriški kardinal, »mora biti lepo, sveto in tiho.«

Sveta maša ni »predstava« ali zgolj srečanje prijateljev

Sarah opozarja, da svete maše ne smemo spremeniti v »predstavo« ali zgolj v srečanje prijateljev, s čimer pozornost preusmerimo stran od češčenja Boga. Sam je zatrdil, da bo vedno spodbujal, naj bo bogoslužje čim bolj sveto in posvečeno, čim bolj tiho, kajti Bog je tih, Boga srečujemo v tišini, v adoraciji: »Mislim, da je vzgoja Božjega ljudstva za bogoslužje izjemno pomembna. Ljudem lahko pokažemo lepoto, da so spoštljivi in da molčijo v bogoslužju, v katerem se poglablja naše srečanje s Kristusom.« Kardinal je pohvalil tudi tiho evharistično adoracijo kot priložnost za srečanje s Kristusom na način, ki lahko »resnično spremeni naše življenje«.

Kristjani bi se morali na zmedo v sodobnem življenju odzvati tako, da bi se vrnili h koreninam vere.

O sodobni družbi je kardinal izjavil: »Na Boga smo pozabili.« »Vsi živimo, kot da Bog ne obstaja. Povsod vlada zmeda. Preveč ljudi bi naše življenje, sam smisel našega življenja, zreduciralo na absolutni individualizem in pehanje za minljivim užitkom.« Kristjani bi se morali po njegovih besedah odzvati tako, da bi se vrnili h koreninam vere.

»Potrebujemo umik od sveta, umik v puščavo, kjer se bomo lahko znova naučili osnov, temeljev: monoteizma, razodetja Jezusa Kristusa, sebe in Boga, njegove Besede, svojih grehov, svoje odvisnosti in potrebe po Njegovem usmiljenju,« je dejal. Sarah je dejal, da nas Bog po svoji Cerkvi in zakramentih »vodi v vedno globlji odnos z Njim. In vsi imamo potrebo, da se znova seznanimo z Njegovim globokim darom, ki je Njegova ljubezen.«

Cerkev ni družbena organizacija

Vera v resnično Kristusovo navzočnost v evharistiji je po njegovih besedah eno temeljnih prepričanj Cerkve, brez katerega ta »izgubi smisel svojega obstoja«: »Cerkev ni družbena organizacija, ki bi se spopadala s problemi migracij ali revščine,« je nadaljeval kardinal: »Cerkev ima božanski namen: odrešiti svet.«

Naše orožje v duhovnem boju je Božja beseda.

»Če Kristus ne prebiva v Cerkvi, otipljivo, vidno, zakramentalno, kakšno dobro novico potem lahko ponudimo svetu? Kakšen je pomen evangelizacije?« meni cerkveni dostojanstvenik: »Ko kristjani pozabijo, zakaj so kristjani, mora skupnost nazadovati. Pozabijo na evangelij in izgubijo svoj namen.« Kardinal je prepričan, da je duhovni boj enak kot je vedno bil, čeprav so številni škofje in duhovniki katoličane nehali opominjati na njegovo resničnost. Naše orožje v tej vojni pa je Božja beseda.

Nujno je, da se »vsak dan obračamo k Bogu, ne le zaradi tolažbe v posvetnih nesrečah, ampak tudi zato, ker smo v vesoljnem boju popolnoma odvisni od Njega. Vsi smo v vojni, ne glede na to, ali se tega zavedamo ali ne. Dobro je, da se vsi zavedamo tega dejstva in da vsak dan skrbimo, da se borimo na Božji strani«. Kardinalova knjiga Katekizem duhovnega življenja naj bi bila odgovor na »današnjo zmedo zunaj in celo znotraj Cerkve«.

Knjiga kot odgovor na globoko potrebo našega časa

»Videl sem potrebo po predstavitvi nekaterih premišljevanj o našem duhovnem napredku v duhovnem življenju: napredku v našem osebnem in zaupnem odnosu z Jezusom Kristusom.« Zato upa, je dodal, da njegova knjiga odgovarja na »globoko potrebo našega časa«.

Vsak izmed nas si mora nenehno prizadevati, da bi se približal Jezusu Kristusu, da bi se vrnil k njegovi Besedi.

»Vsak izmed nas si mora nenehno prizadevati, da bi se približal Jezusu Kristusu, da bi se vrnil k njegovi Besedi in k preprostosti vere v njegovem samorazodetju. Gre za preprostost puščave, za spoznanje naše odvisnosti od Boga in srečanje z Njim ter z darom Njegove ljubezni in milosti, s katero nas je usmeril k sebi.« »Zato,« je sklenil kardinal, »sem se odločil napisati Katekizem duhovnega življenja« (knjiga je že na voljo tudi v slovenskem prevodu).

Nalaganje
Nazaj na vrh