Karel X. si je za svoje poslednje bivališče izbral milostni kraj, kripto pod cerkvijo Gospodovega oznanjenja Mariji na Kostanjevici v Novi Gorici. Ob letošnji zaokroženi obletnici sta Frančiškanski samostan Kostanjevica Nova Gorica ter Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina – ob vključevanju drugih ustanov – pripravila dneve spomina na to osebnost. Pri nas so v polpretekli zgodovini kralji in cesarji, grofi, vitezi ali plemstvo nasploh spadali bolj v otroško literaturo, v pravljice. Po dolgih desetletjih pa spet odkrivamo, da so bili tudi na Slovenskem plemiške družine, vojvode, grofi in plemiči glavni meceni kulture, Cerkve pa tudi razvoja in napredka v deželi.

Uvodni pogovorni večer »Burboni na Goriškem«

Dogodki v poklon kralju Karlu X. Burbonskemu (1757–1836) so se začeli v petek, 6. novembra, na dan smrti Karla X., ki je pred 190 leti podlegel smrtonosni koleri v Gorici. Uvodni pogovorni večer pod naslovom »Burboni na Goriškem« sta pripravila zgodovinarja dr. Renato Podbersič iz Nove Gorice in imeniten poznavalec francoske zgodovine, diplomat in velik preučevalec arhivov dr. Janez Šumrada. Oba imata poznavanje te tematike v malem prstu in večer se je, v nabito polni samostanski dvorani, kar zavlekel na uro in pol pogovora. Dr. Podbersič je na začetku predstavil človeka, ki mu ni bilo dano, da bi dolgo vladal, le šest let, predvsem pa je končal tragično, v izgnanstvu. Iz Francije je bil izgnan že leta 1830, umrl pa je v majhnem kraju, ki so ga zaradi ugodne klime imenovali avstrijska Nica. Kralj se je s kolero okužil v Pragi, umrl pa je po 16 dneh bivanja v Gorici v prvih urah 6. novembra v palači Coronini Cronberg, ki stoji ob današnjem Drevoredu XX. septembra v Gorici (Viale XX. Settembre, Gorizia).

Palača Coronini Cronberg v Gorici (s spleta, Luigi Vitale). 

V opis dinastije francoskih Burbonov se je podrobno poglobil dr. Šumrada. Na ozemlju Francije so v 10. stoletju vladale kraljevine in dinastije, ki so imele v lasti določeno ozemlje. Francoski Burboni so zrasli kot veja Kafetingov sredi 13. stoletja. V bližini Vichyja so imeli Burboni manjše posestvo in ti posestniki so postopoma postali vojvode. Sčasoma so pridobivali še višje nazive. V 16. stoletju so postali kralji Navarre in po koncu verskih vojn je Henrik Burbonski postal prvi kralj Francozov. Dr. Šumrada je iz rokava stresel nešteto podatkov o vladarskih dinastijah: časovno so si sledili Nerolingi, Karolingi v 10. stoletju, kasneje Kafetingi, ki so vladali do srede 14. stoletja, in po njihovem izumrtju je prišlo do 100-letne vojne.

O Burbonih na splošno in v Gorici sta razlagala dr. Janez Šumrada in dr. Renato Podbersič. FOTO: p. Boštjan Horvat

Francoski Burboni pa niso edina veja dinastije Burbonov; obstajale so španska, neapeljska, parmska, sicilijanska, orleanska in napoleonska veja. Nekatere so že izumrle, druge pa imajo potomce in so precej močne, npr. orleanska in španska, iz katere izhaja sedanji španski kralj Filip.

Kralj Karel X. je bil zadnji kralj Francije in Navarre in predstavnik francoske veje Burbonov. Zavladal je l. 1824, okronan pa je bil l. 1825. Po revolucijah in vojnah širom po Evropi in Rusiji je bila Francija povsem izčrpana. Vanjo so se zaganjale vse evropske vojske. Karlov predhodnik Ludvik XVIII. je bil zelo previden in je hotel dolgoročno premišljeno tranzicijo, ljudstvu je dal oktroirano ustavo in mu zagotovil več pravic. Želel je pripraviti take razmere, da bo družina vodila državo tudi po njegovi smrti. Po smrti ga je nasledil brat Karel, ki se je okronal za Karla X. in je kot kralj želel pospešiti spremembe. Uvajati je začel elemente, ki so veljali pred revolucijo in vračal sistem na stare tirnice. Njegovi najožji sodelavci so bili njegovi prijatelji, ki pa so bili neizkušeni. Po kraljevih navodilih so omejili medije, uvedli vrhovni red in na koncu razpustili parlament. Prišlo je do nemirov in napada na Bastijo, do krvavih bojev z vojsko in žandarmerijo. Kralj se je zato umaknil iz Pariza in nato odstopil. Njegov naslednik Ludvik XIX. ga je izgnal iz Francije. Najprej so ga sprejeli v Angliji, živel je na Škotskem, saj mu v Londonu zaradi dolgov niso dovolili bivati. Kasneje je iskal novo zatočišče pri Habsburžanih in živel v Pragi. Ko je izbruhnila epidemija kolere, so mu svetovali, naj se umakne na Dunaj ali v Gorico. Izbral je slednjo.

Karel X. je v izgnanstvu dobil dobro lekcijo glede dotedanjega načina življenja. Zatekel se je k veri in postal zelo pobožen. Bil je velik zaščitnik frančiškanov, ki so gojili ljudsko pobožnost. Postal je previden in premišljen, pravo nasprotje človeka, ki je bil v mladosti velik zapravljivec in ženskar. Kostanjevico je verjetno izbral za svoj poslednji dom zaradi svoje naklonjenosti frančiškanom.

Prisotne in oba predavatelja je pozdravil p. Boštjan Horvat, predstojnik samostana

Njegov naslednik bi lahko bil le njegov vnuk Henrik V., ki so ga na to vlogo tudi pripravljali, a se za čas svojega življenja ni smel vrniti v Francijo. Tudi on je umrl v izgnanstvu v Gorici in je pokopan na Kostanjevici.

Francoski Burboni so si večkrat prizadevali, da bi svojega zadnjega kralja prepeljali v domovino in ga pokopali v kraju Saint-Denis severno od Pariza, kjer so pokopani vsi francoski kralji. Svoji želji pa so se vendarle odrekli, saj je prevladalo spoštovanje do kraljeve zadnje pisne volje.

Dan odprtih vrat

Sobota, 7. novembra, je prinesla celodnevni program Po sledeh Karla X Burbonskega. Ob 10. uri dopoldne je bil vodeni dvojezični ogled palače Coronini Cronberg, kjer so se obiskovalci ob razlagi sprehodili skozi 15 opremljenih soban, kjer je nekoč bival Karel X. z družino. Tu je z organizatorjema sodelovala Fundacija Coronini. Prisotni so se nato sprehodili do cerkve in Frančiškanskega samostana na Kostanjevici, po poti pogrebnega sprevoda, ki je spremljal pokojnega kralja. Po delih te poti se je večkrat sprehajal tudi Karel X., ki pa ni nikdar prišel na Kostanjevico – videl jo je le iz svoje palače.

Mirjam Brecelj predstavlja cerkev in grobnico Burbonov. FOTO: Mira Bastjančič

Ob 12. uri so se pohodniki in drugi zbrali na Kostanjevici, pred cerkvijo Gospodovega oznanjenja Mariji. Mirjam Brecelj je zbranim v cerkvi najprej opisala samo cerkev, v kateri sta bila v zadnjih letih temeljito obnovljena osrednja ladja in prezbiterij. Restavriranje glavnega oltarja je bilo dokončano pred dobrim mesecem. Pod cerkvijo so bili v času smrti Karla X. že pokopani dobrotniki in člani premožnejših družin iz Gorice. O njih še vedno pričajo nagrobne plošče v cerkveni ladji. Kralj je bil prvotno pokopan v levi stranski ladji, v kapelici sv. Antona, saj frančiškani ob njegovi nenadni smrti niso imeli pripravljenega posebnega prostora zanj. Med 1. svetovno vojno je bila cerkev napol porušena in vse pokojne iz kraljeve družine so odpeljali na varno na Dunaj. Vrnjeni so bili šele l. 1932, po ponovni pozidavi in obnovi cerkve. Takrat je bila pripravljena tudi grobnica za celo kraljevo družino pod oltarjem oz. prezbiterijem, kamor so bili pokopani. Do kripte vodi dolg hodnik, ki je pod cerkveno ladjo in zanj so morali premakniti tudi vse pokopane v sredinskem delu ladje. Krste (balzamirani posmrtni ostanki so bili v svinčeni krsti, ki jo je obdajala lesena) so pred pokopom odprli in jih nato spet zapečatili ter jih s škripcem spustili v kripto. Položili so jih v tritonske sarkofage iz nabrežinskega marmorja, kjer so še danes. Kasneje je bila v kripti pokopana še zadnja članica družine, ki leži v železni krsti. Najpomembnejša člana dinastije francoskih Burbonov si ležita nasproti, oba v sredini – na desni kralj Karel X. in na levi njegov vnuk Henrik V. Vsi drugi pokopani pokojni so ženske – med njimi je prva na desni Marija Terezija Šarlota, hči kraljice Marije Antoniete. Zanimivo je, da se v krsti Karla X. hrani tudi njegovo srce, ki so ga ob smrti izločili, da bi ga po habsburških običajih kraljevih družin pokopali v Franciji. Takratna oblast pa ga ni sprejela in tako je srce shranjeno ob pokojniku v žari. Nekje sredi hodnika, ki pelje h kripti, je pokopan tudi kraljevi osebni tajnik in minister vojvoda, ki tako še vedno pazi na kraljevo družino kakor nekoč.

Zanimanje za dinastijo Burbonov je bilo veliko. FOTO: Mira Bastjančič

Katarina Brešan, kustosinja Goriškega muzeja, je predstavila predmete, ki jih je družina Burbonov poklonila Frančiškanskemu samostanu. Pred vhodom v kripto so bila na ogled tri mašna oblačila – mašni plašč, plašč za diakona in pluvial –, narejeni iz mrliškega prta kralja Karla X. Vsi so bogato izvezeni s srebrno nitjo in okrašeni. Plaščev ne uporabljajo več, saj so stari okrog 140 let in so že poškodovani. Na ogled sta bila tudi pozlačen srebrn kelih in patena. Oboje je delo priznanega francoskega zlatarja. Patena je okrašena s prizorom zadnje večerje, kelih pa krasijo prizori iz Jezusovega življenja in trpljenja. Ob vhodu v kripto sta obešena izvirna pogrebna venca, ki so ju prinesli iz Francije ob smrti Henrika V.

Po predstavitvi so si poslušalci, ki so napolnili cerkev, ogledali razstavo in samo grobnico. Vse predstavitve so potekale v slovenščini in italijanščini.

Razstava mašnih plaščev in dragocenih predmetov iz zapuščine Burbonov. FOTO: Mira Bastjančič

Popoldne istega dne sta bili še dve podobni predstavitvi na Kostanjevici in dvakrat so predvajali dokumentarni film Karel X – Burboni na Goriškem, tudi z italijanskimi podnapisi. V palači Coronini Cronberg so organizirali dan odprtih vrat do 19. ure.

Od 12. do 16. ure so potekale brezplačne otroške delavnice v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Otroci so barvali rožice za nov žalni venec, učili so se odkrivati freske, popravljati poškodovane slike, slikali so okraske s šablonami, ki so bile posnetek okrasja pasov, robov, okvirjev ipd. iz raznih cerkva na Primorskem. Z otroki sta delali Minka Osojnik in Anka Badalič.

Anton Naglost pa je otrokom pomagal pri izdelavi okrasnih štukatur, ki so jih delali ročno po slikah. Pokazal pa jim je tudi možnost izdelave šablone za večje število okraskov.

Popoldanske otroške delavnice s sodelavci Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Nove Gorice. FOTO: Mira Bastjančič

Edini še živeči daljni potomec rodbine francoske veje Burbonov Jean-Philippe Carpentier, ki je častni konzul Luksemburga v Franciji, je že večkrat obiskal Kostanjevico. Ob dogodkih, s katerimi sta Kostanjevica in mesto Nova Gorica obeležila 190-letnico smrti kralja Karla X., je obiskal Mestno občino Nova Gorica in Frančiškanski samostan Kostanjevico. Obema ustanovama je v spomin na obletnico podaril kopijo slike Karla X., ki jo je v času kraljevega bivanja v Angliji izdelal Pierre Louis Grevedon.

Jean-Philippe Carpentier izroča kopijo slike Karla X. župniku p. Boštjanu Horvatu

Karla X. so spoznali tudi gimnazijci

Poleg že omenjenih zavodov, ki so sodelovali pri izvedbi dogodkov, se je vključila tudi Gimnazija Nova Gorica ob pomoči ZRC-SAZU in Raziskovalne postaje Nova Gorica. V ponedeljek zvečer so v Knjigarni kavarni Max v Novi Gorici organizirali pogovorni večer »Francoščina v novogoriškem okolju«. Pogovor so začele bivše in sedanje profesorice francoščine in pripovedovale o uvedbi francoščine kot enega izmed učnih jezikov na novogoriški gimnaziji že kmalu po ustanovitvi gimnazije l. 1947. Poudarile so vlogo prve profesorice Roze Rus, ki je pouku francoščine postavila odlične temelje. Profesorica Zdravka Kante je povedala, da si profesorica Rusova zasluži globok poklon, saj brez nje tudi njih ne bi bilo. Govorile so o izzivih in problemih, a tudi veselju, ki so ga same doživljale. Menile so, da je pomembno, da profesor dijakom poleg znanja preda tudi ljubezen do jezika.

Profesorice francoščine (z leve): Ines Vižin, tudi sedanja ravnateljica gimnazije, Zdravka Kante in Karla Božič ter predstavnica ZRC-SAZU Nova Gorica Petra Kolenc. FOTO: Knjigarna Kavarna Max

Predstavnik Francoskega inštituta v Sloveniji Emillen Roulot je najboljšim dijakom podelil diplome – certifikate DELF –, s katerimi dokazujejo svoje odlično znanje. To je pomembno priporočilo pri nadaljnjem študiju ali iskanju zaposlitve. V drugem delu je bil k besedi povabljen priznani prevajalec iz francoskega jezika, po izobrazbi sicer novinar, a tudi pisatelj in kritik, prejemnik Prešernove nagrade Aleš Berger. Štirje dijaki so mu zastavili zanimiva vprašanja v zvezi z njegovim delom, predvsem s prevajanjem. Aleš Berger je povedal, da je za njegovo odločitev za francoščino »kriva« njegova profesorica francoščine. Čeprav pri njej ni nikakor blestel, mu je s svojim odnosom do njegovega neznanja in načinom poučevanja vsadila kal, ki je bila odločilna za njegovo izbiro, da je na filozofski fakulteti poleg primerjalne književnosti vpisal tudi francoščino. Prevajal je že na gimnaziji, predvsem da je oporekal svoji profesorici, zato se je pošalil, da se ne strinja z mnenjem prejšnjih sogovornic in ne bi govoril o ljubezni do jezika.

Dijaki so se dobro pripravili in Alešu Bergerju zastavili tehtna vprašanja. FOTO: Knjigarna Kavarna Max

Po končanem študiju je Berger prevajal v prostem času, saj je bil redno zaposlen pri Mladinski knjigi. Izbiral je krajša dela, največ poezijo. Veliko mu je pomenilo sodelovanje s francoskimi prijatelji v Franciji, ki so organizirali prevajalske »počitnice«. Takrat je lahko cel mesec v miru prevajal, iz prve roke dobil odgovore in zlahka reševal prevajalske uganke.

Dijaki novogoriške gimnazije so v torek, 10. novembra, pripravili osrednjo slovesnost »Kralj v mestu vrtnic« v počastitev spomina na francoskega kralja Karla X in rodbino Burbonov. To je bil zanimiv literarni večer v slogu podkasta, ko so brali francosko literaturo. Svoje moči pri oblikovanju programa so združili dijaki oddelkov francoščine in dijaki umetniške gimnazije. Pri organizaciji sta sodelovala tudi Mestna občina Nova Gorica in Kulturni dom Nova Gorica. Navzoče in goste je najprej pozdravila ravnateljica Gimnazije Ines Vižin, nato pa tudi novogoriški župan. Navzoč je bil tudi Jean-Philippe Carpentier z ženo.

Utrinek z literarnega večera Gimnazije Nova Gorica

Slovesna zahvalna maša na dan obletnice pogreba

V sredo, 11. novembra, na dan pogreba pred 190. leti, se je poklon kralju Karlu X. končal s slovesno mašo, ki jo je daroval upokojeni ljubljanski nadškof dr. Anton Stres ob somaševanju domačih patrov p. Boštjana Horvata in zlatomašnika p. Vilija Pustoslemška ter p. Cirila Božiča in p. Edija Kovača, teologa, filozofa in poznavalca francoske kulture. Pridružila sta se še novogoriški dekan Milan Pregelj in lazarist Tone Burja. Maša je potekala v treh jezikih: slovenščini, francoščini in italijanščini. Župnik in predstojnik samostana p. Boštjan Horvat je v uvodu poudaril, da se nismo zbrali, da bi sodili o zgodovini ali političnih odločitvah, temveč da pred bi pred usmiljenega Očeta prinesli neumrljivo dušo Karla X.; pred Bogom namreč ugasnejo vsi zemeljski naslovi, krone in žezla; pred Njim stojimo vsi enaki – kot ljudje, potrebni Njegove ljubezni in usmiljenja.

P. Boštjan Horvat, predstojnik samostana

Dr. Stres je v svoji homiliji, ki jo je povedal v francoščini in slovenščini, poudaril, da smo se zbrali kot kristjani k molitvi za pokojnega kralja, ki počiva daleč od svoje domovine. Naslonil se je na prebrani evangelij, ki govori o življenju po smrti. To življenje daje Bog in ga smrt ne more uničiti. Zemeljski dom, jezik in naši dragi so dragoceni, a tu na zemlji dom ne more biti dokončen, ta je le v nebesih. Kralj Karel X. je prejel kraljevsko maziljenje in bolniško maziljenje. Prvo mu ni moglo odpreti vrat v nebeško življenje, odprlo mu jih je poslednje maziljenje. To je bil izraz njegove vere, zaupanja in izročitve. Nadškof je povabil navzoče, naj molijo za Karla X in pokojne člane njegove družine pa tudi za njegove potomce in domovino Francijo. Hkrati pa naj bi molili tudi za naše pokojne, vse nas in našo domovino Slovenijo.

Somaševanje pri slovesni sv. maši za pokojnega kralja Karla X.

Maše so se udeležili daljni potomec Burbonov Jean-Philippe Carpentier z ženo ter veleposlanica Francije v Sloveniji Fabienne Runyo. Prisotni so bili tudi predstavniki Mestne občine Nova Gorica, ki je prevzela celotno organizacijo dogodkov ob spominu na Karla X. Mestno delegacijo je vodil podžupan Tomaž Horvat.

Jean-Philippe Carpentier z ženo in veleposlanica Francije Fabienne Runyo med sveto mašo

Pel je domači župnijski pevski zbor Kapela pod vodstvom Hermine Ličen, na orgle je igrala Marta Leban. Zbor, ki je pel pretežno skladbe v latinščini, med njimi Mašo v čast Svetemu Duhu Alojzija Mava, je prejel številne pohvale. Po maši se je potomec Burbonov tudi v imenu Republike Francije poklonil pokojnemu kralju in njegovi družini ter v predprostor grobnice položil venec. Po slovenski, evropski in francoski himni ga je na poti v grobnico spremljalo petje frančiškanske hvalnice Ultima in mortis hora.

Župnijski zbor med petjem.

Tudi vsi navzoči so se nato lahko poklonili pokojnim ter si ogledali grobnico Burbonov. Kasneje pa so se zadržali na pogostitvi v samostanski dvorani.

Da kralj Karel X. Burbonski in teme v zvezi z njim zanimajo tudi danes mnoge, je dokazal lep, na nekaterih kar množičen, obisk na vseh dogodkih. Organizatorji so pripravili izjemno bogat poklon zadnjemu kralju Francije in Navarre, pokojnemu Karlu X., ob letošnji obletnici njegove smrti.