Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič je na današnji novinarski konferenci na Ptuju izrazil upanje, da bo tudi letošnji odziv na akcijo vsaj tako dober, saj se stiske med ljudmi ne zmanjšujejo. V zadnjem obdobju je to po njegovih besedah predvsem posledica inflacije in dviga cen, česar tisti, ki so na robu preživetja, ne morejo več dohajati sami.

V prvih mesecih leta so bile po Tomažičevih besedah še posebej velike potrebe po pomoči pri kurjavi, še vedno pa zelo velik strošek za najrevnejše predstavljajo tudi hrana, položnice, najemnina ali stroški večjih popravil v domu. »Kot posledica ali vzrok stisk se zelo pogosto materialnim pridružijo še težave v duševnem zdravju in bolezni. Zelo ranljivi so starejši z nizkimi pokojninami. Še posebej če živijo sami, ne zmorejo preživeti brez pomoči,« je po navedbah STA dejal Tomažič.

Ranljivi so tudi zaposleni z negotovimi službami, nizkimi prihodki in slabimi pogoji za delo, poleg materialne pomoči pa je pomembno tudi psihosocialno svetovanje, vključevanje v skupnost in pridobivanje znanj ter spretnosti pri prejemnikih pomoči, ki so še v aktivni dobi. Slednjih je lani k njim po pomoč zahajalo 9300.

Iz leta v leto se za kakšnih pet odstotkov poveča tudi število starejših, ki potrebujejo njihovo pomoč. Pri tem so najbolj ogroženi tisti, ki živijo sami z nizko pokojnino, ob tem pa imajo običajno tudi zdravstvene težave. Skoraj 19.000 starejšim so lani pomagali s hrano, 1600 starejšim pa so pomagali tudi pri plačilu položnic.

Njihova akcija je namenjena tudi podpori programom socialnega vključevanja, saj ljudje potrebujejo skupnost in vključenost, tudi če samo po dve uri na teden. Omogočajo jim različne delavnice in programe, vključujejo tudi tiste, ki morajo opravljati družbeno koristno delo, ter prostovoljce.

Podrobnosti glede akcije lahko najdete TUKAJ.

Direktorica Centra za socialno delo Spodnje Podravje Valerija Ilešič Toš je izpostavila materialne stiske, s katerimi so povezane tudi resnično težke osebne in družinske stiske. »Ne glede na zmanjšano brezposelnost in siceršnjo sliko razvoja Spodnjega Podravja, število izrednih denarnih pomoči ne upada in ostaja zadnje obdobje približno enako, če gledamo število izdanih odločb. Občani oz. uporabniki zaprošajo za izredno pomoč predvsem za plačilo zapadlih položnic, za nakup kurjave, šolskih potrebščin ter kot pomoč pri reševanju stanovanjske problematike. Zaprošajo pa tudi za nakup prehrane in higienskih artiklov. Prav slednje je pokazatelj, da so stiske hude in da je zagotavljanje najosnovnejših potrebščin, kakor sta prehrana in plačilo osnovnih položnic, resen problem, na katerega se strokovne službe in nevladne ter humanitarne organizacije in društva moramo odzvati.«

Predsednik Nadškofijske karitas Maribor Branko Maček je predstavil aktualne stiske ljudi, s katerimi se srečujejo pri delu: »Danes moramo še posebej jasno povedati nekaj, kar je zelo zaskrbljujoče. Samo v treh mesecih in pol je na vrata Mariborske karitas po pomoč prišlo že več kot polovica vseh tistih, ki so podporo potrebovali v celotnem lanskem letu. Ta podatek ni zgolj statistika. To je resno opozorilo. To pomeni, da se stiske ne zmanjšujejo, temveč se poglabljajo in širijo. Poleg tega je pomembno poudariti tudi neprecenljivo delo mreže 93 župnijskih karitas v mariborski nadškofiji. Po poročilih sodelavcev in prostovoljcev se zvišuje število obravnav in različnih oblik nematerialne pomoči: od laičnega svetovanja do spremljanja, obiskov, dejavnosti in srečanj.«

Socialna delavka iz Nadškofijske karitas Maribor Sibila Nidorfer pa je predstavila Program Bet.Ka, v okviru katerega poteka vključevanje oseb s težavami v duševnem zdravju v individualno prilagojene oblike dela. »Prepoznavamo, da ljudje želijo prispevati v družbo in tudi vrniti nekaj za pomoč, ki jo dobijo. Mnogi čutijo, da bi želeli pomagati drugim, kot so sami bili deležni različnih oblik pomoči.« 

Gospa, ki je vključena v program Bet.Ka je zapisala: »Grem od doma in moj dan ima smisel, kakor da grem delat, da sem zaposlena in da delam dobro in se mi dobro povrne. Ob tem za nekaj časa odmislim probleme, tiste črne misli in da sem lahko potem spet boljša s svojimi otroki in da lažje funkcioniram. Veliko sem pridobila na samozavesti, upam se pogovarjati z drugimi, vedno bolj tudi verjamem vase, da neko delo zmorem. Rada imam obveznost do dela. Da pridem med ljudi, mi prinaša veselje in izpolnjenost. Počutim se zelo koristno, pridno, delovno.«

»Vsak človek si želi biti sprejet in vključen v neko skupnost. Želi si rasti osebnostno in vsaj neke minimalne dostojnosti in kakovostnega življenja,« je še dodal Peter Tomažič in pozval k sodelovanju v akciji.

To lahko naredite s prispevki na transakcijski račun, SMS-sporočili DARUJ 5 ali DARUJ 10 na 1919 ali pa preko položnic, ki so na voljo v njihovih župnijah.