Na gori Karmel sta se pred brezbožnim kraljem Ahabom in njegovo še bolj brezbožno ženo Jezabelo skrivala preroka Elija in Elizej. Nemara so tu bivali tudi njuni učenci, zato je verjetno, da so se tu že v prvi krščanski dobi naselili možje, ki so se želeli umakniti od sveta in živeti v samoti. Sv. Helena, mati cesarja Konstantina, je dala tu sezidati cerkev.

Gora Karmel v Sveti deželi. FOTO: Wikimedia Commons

Leta 1156 je na Karmelsko goro prišel vojak, križar Bertold iz Kalabrije, ki se je v hudi bitki zaobljubil, da bo postal samotar, če Bog kristjanom nakloni zmago nad mohamedanci. Kristjani so zmagali in Bertold se je z desetimi tovariši naselil v Karmelu pri votlini, v kateri je po starem izročilu nekdaj bival prerok Elija. Postavili so majhno svetišče v čast Božji Materi in si jo tudi izbrali za Gospo svoji družbi. Imenovali so se bratje Device Marije Karmelske. S tem je bil ustanovljen karmeličanski red.

Kdor umrje v tem oblačilu, se bo obvaroval večnega ognja; je znamenje zveličanja, obramba v nevarnostih in zagotovilo miru in večne zaveze.

Zaradi nesloge krščanskih vladarjev so Turki znova osvojili Sveto deželo, zato so karmelski samotarji leta 1240 zapustili sveti kraj in se preselili v zahodne evropske dežele, v Francijo, Anglijo in na Sicilijo. Ko je bil na Angleškem na čelu reda Simon Stock (umrl leta 1265), se mu je prikazala Božja Mati, kot pripoveduje legenda. V roki je držala škapulir in mu povedala: »Vzemi, sin, ta škapulir svojega reda; to bo znamenje milosti, ki sem jo izprosila tebi in otrokom Karmelske gore: kdor umrje v tem oblačilu, se bo obvaroval večnega ognja; je znamenje zveličanja, obramba v nevarnostih in zagotovilo miru in večne zaveze.« To se je zgodilo 16. julija 1251. Tako je nastala karmelska škapulirska bratovščina.

Upodobitev Karmelske Matere Božje. FOTO: Wikipedija

O karmelskem redu radi ponavljajo izrek: »Karmel je ves marijanski.« Karmelski red je ves posvečen posnemanju in čaščenju Božje Matere. Karmelska pobožnost do Marije posebej poudarja tudi krepost čistosti. Zato je ta pobožnost skozi stoletja rodila bogate sadove. Iz karmeličanskega redu je zrasla slavna vrsta svetnikov in svetnic: od sv. Simona Stocka do sv. Janeza od Križa, od cerkvene učiteljice sv. Terezije Velike do tako znane in priljubljene sv. Terezije Deteta Jezusa.

Slovesnosti po Sloveniji

V karmeličanskem samostanu v Sori je 16. julija vsako leto slovesnost s sveto mašo, tokrat pa bo posebej slovesno, saj obeležujejo 40 let od blagoslova samostana. Ob 18. uri bo sveto mašo ob somaševanju še drugih duhovnikov daroval nadškof Stanislav Zore. K bogoslužju so posebej vabljeni člani karmelske bratovščine, kdor želi, pa lahko prejme tudi karmelski škapulir in se duhovno pridruži karmelski družini. Pred sveto mašo bo molitev rožnega venca.

Praznično bo tudi v karmeličanskem samostanu v Mirni Peči, kjer bodo ob 16.30 večernice, ob 17.00 sledita nagovor in meditacija upokojenega škofa Jurija Bizjaka z naslovom: »Korenina miru je molitev!«; ob 17.30 je predvidena molitev rožnega venca, ob 18. uri pa sveta maša. Tudi v Mirni Peči lahko prejmete karmelski škapulir.