Zapri
Iskanje

Katarina Možina: Odnosi so najpomembnejši faktor doživljanja stresa

Za vas piše:
Tereza Mohar
Objava: 14. 06. 2022 / 00:30
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 14.06.2022 / 09:34
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Katarina Možina: Odnosi so najpomembnejši faktor doživljanja stresa

Katarina Možina: Odnosi so najpomembnejši faktor doživljanja stresa
Dr. Katarina Možina. FOTO: Arhiv oddaje Reflektor
Izraz stres v biološkem smislu je bil prvič uveden že davnega leta 1930. Uvedel ga je endokrinolog Hans Selye, ki je koncept stresa kasneje razširil, da je zajel neprimeren psihološki odziv na katerokoli zunanjo zahtevo. Stres torej zajema širok spekter pojavov od blagih draženj pa do drastičnih, velikih sprememb, ki nam lahko povzročijo hude zdravstvene težave.

O tem našem »zvestem« vsakodnevnem spremljevalcu, s katerim se srečuje skoraj vsak izmed nas, smo se pogovarjali z dr. Katarino Možina, psihoterapevtko sistemske smeri, ki se v zasebni psihoterapevtski praksi srečuje s posamezniki, pari in družinami. »Zelo rada imam tudi delo s študenti psihoterapije, ki jih skušam podpirati kot njihova učiteljica, psihoterapevtka ali supervizorka,« pravi. 


Kateri so najpogostejši razlogi za stres sodobnega človeka, s katerimi se srečujete pri vašem psihoterapevtskem delu? 

Odnosi, v več razsežnostih. Na eni strani gre za ranjene, porušene odnose med zakonci, starši in otroki, prijatelji, sodelavci … V terapijo pridejo ljudje takrat, ko imajo občutek, da so že marsikaj poskusili, a odnosi še vedno niso zadovoljujoči. 

V skrajnem primeru so odnosi lahko celo toksični – ko čutijo, da na primer šef v službi izkorišča njihovo »pridnost«, pripravljenost, jim postavlja čedalje hujše zahteve, morda jih tudi ponižuje, sami pa se ne čutijo dovolj močne, da bi se postavili zase. 

Seveda stres predstavljajo tudi zahteve našega vsakdana – obveznosti v službi, šoli, družini … Še posebno, če imamo občutek, da moramo hkrati odgovarjati na zahteve z več področij ali nositi večji del odgovornosti. 

Kadar čutimo pomanjkanje podpore svoje okolice, je tovrsten stres lahko mnogo hujši. 

Zato izpostavljam odnose kot najpomembnejši faktor subjektivnega doživljanja stresa – bolj kot so odnosi podpirajoči, empatični, manj stresni so, pa tudi pomagajo blažiti stres v drugih sferah življenja.

Katarina Možina je bila tudi gostja oddaje Reflektor, kjer je spregovorila o izgorelosti. FOTO: Arhiv oddaje Reflektor

Pred dvema letoma nas je pestila epidemija koronavirusa, sedaj nas vsakodnevno spremljajo grozeče novice o vojni v Ukrajini … Kako se zoperstaviti takim novicam in povodom za stres? 

Vsak mora najti svoj način. Nekaterim je v pomoč, če imajo občutek, da vedo, kaj se dogaja. Takšni ljudje bodo verjetno vestno spremljali novice, iskali pojasnila in odgovore preko različnih kanalov, se veliko pogovarjali o tem, da bi kar najbolje razumeli, kaj se dogaja. 

Drugi bodo šli morda v nasprotno smer – prenehali bodo spremljati novice ali jih izbirali zelo selektivno ter svojo pozornost usmerili na svoje delo ali se intenzivneje ukvarjali s svojim hobijem. Tretji se bodo aktivirali in želeli nekaj prispevati k lajšanju situacije. 

Vmes pa je še cel spekter možnih odzivov. Pomembno je, da vsak sam pri sebi odkrije, kaj ga vznemirja in kaj pomirja. Ni potrebno, da nekaj na novo odkrivamo – če pogledamo svoje pretekle težje izkušnje, se bomo lahko hitro spomnili, kaj nam je takrat pomagalo umiriti se.

Vabljeni k nakupu knjige Marie Treben z naslovom Vsakodnevni stres, ki je trenutno na voljo po znižani ceni 14,90 €. V tej knjigi so poleg namigov za uporabo zdravilnih zelišč pri boleznih, ki so posledica stresa, zbrani tudi primeri uspešnega zdravljenja, nasveti za preprečevanje bolezni, koristne informacije o zdravilnih zeliščih in domačih zdravilih ter ilustriran seznam zdravilnih zelišč.

Kateri so najpreprostejši načini za zmanjšanje stresa, ki bi jih svetovali našim bralcem?

Sama zagovarjam zmanjšanje vnosa vsega, kar mi povzroča stres, kolikor je to pač mogoče. Seveda se moram najprej vprašati, kaj mi sploh povzroča nemir, ki potem vodi v stresni odziv telesa. Morda je to spremljanje novic. Morda kakšen odnos, ki ga vzdržujem iz navade ali strahu pred osamljenostjo ali ker se bojim užaliti ali prizadeti drugega. 

Morda pa mi stres povzročajo moji priučeni odzivi na pretirane zahteve drugih, ko v želji biti opažen, slišan, vreden, oz. v strahu pred zavrnitvijo, ne upam reči »ne«. 

Ko odkrijemo svoj izvor stresa, je naslednji korak, da najdemo način, kako spremeniti svoje odzive oz. navade. Včasih je to lahko preprosto in je dovolj že spoznanje in odločenost za spremembo, včasih pa potrebujemo pri tem podporo razumevajočega drugega.

Veliko lahko vsak naredi tudi s preventivo: da v svoj vsakdan vključi čim več tistega, kar ga pomirja, bogati, razveseljuje. Če na hitro naštejem samo nekaj takih dejavnosti: gibanje, druženje s prijatelji, obiski koncertov ali gledališča … 

Ne nazadnje imajo velik pomen tudi trenutki, ko smo »sami s sabo« (umirjen sprehod v naravi, vrtnarjenje, branje) ali z Bogom (v molitvi, meditaciji). Prepričana sem, da ima vsak širok nabor takšnih »virov moči«. 

Močna preventiva je tudi pozornost na urejen življenjski stil: da poskrbimo za dovolj (kvalitetnega) spanca, za vnos zdrave hrane in vsak dan nekaj gibanja na prostem. Nazadnje pa še najpomembnejše »orodje« za zmanjševanje stresa: dobri, zadovoljujoči in sprejemajoči odnosi. 

»Zelo me pomirja dobra glasba, zato brez slušalk ne grem od doma,« pravi Katarina Možina. FOTO: Osebni arhiv

Ali nam lahko zaupate, kako se vi osebno spopadate s stresom in stresnimi situacijami?

Najhitreje se umirim s hojo, po možnosti v naravi, še bolje – v hribih. Sicer pa skušam zaznati, kdaj čutim, da je moje telo v stresu (zakrčeno, napeto, čutim kakšne bolečine); včasih mi že umirjeno dihanje pomaga sprostiti telo. 

Kadar ne gre, pa si vzamem čas vsaj za kratek sprehod. Zelo me pomirja dobra glasba – brez slušalk ne grem od doma, pridejo prav tudi za poslušanje kakšnega na zavedanje in umirjanje usmerjenega podcasta. Veliko vrednost pri zmanjševanju stresa pa ima zagotovo pogovor s kom, ki mu zaupam.  

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh