Papež Frančišek se je včeraj srečal z voditelji Svetovnega metodističnega sveta in s tem obeležil petdeset let katoliško-metodističnega dialoga ter približevanja med katoličani in metodisti.



Sveti oče je v nagovoru dejal, da kristjani ne morejo rasti v svetosti, če obenem ne rastejo v občestvu. Bratje in sestre, ki so bili dolgo ločeni med seboj, pa se lahko počasi spoznavajo in zbližujejo z odprtim srcem. Resnično, po petdesetih letih »smo bili tudi mi osvobojeni suženjstva odtujenosti in medsebojne sumničavosti«.

»Do tega spoznanja nas je pripeljal dialog. Drugi vatikanski cerkveni zbor nas še naprej spodbuja, naj rastemo v poznavanju in spoštovanju med kristjani različnih veroizpovedi preko dialoga, ki ga izvajamo 'z ljubeznijo do resnice, z dejavno ljubeznijo in ponižnostjo'. Resnični dialog nas spodbuja, da se srečujemo s ponižnostjo in iskrenostjo, z željo, da bi se drug od drugega učili v duhu poštenosti in brez pretvarjanja. Smo bratje in sestre, ki se po dolgem obdobju razdvojenosti veselimo snidenja in vnovičnega medsebojnega spoznavanja ter približevanja z odprtim srcem. Skupaj torej stopajmo naprej, z zavedanjem, da našo pot blagoslavlja Gospod: z Njim se je začela in vodi proti Njemu.«

»Drugi 'člani Božje hiše' nam prav tako lahko pomagajo, da se še bolj približamo Gospodu«, je dejal papež in ob tem navedel poziv k svetosti Johna Wesleya, ustanovitelja metodističnega gibanja, »in nas spodbujajo k še bolj zvestemu pričevanju evangelija.«

»Vera postane otipljiva predvsem takrat, ko se udejanja v ljubezni, predvsem v služenju revnim in izključenim. … Ko katoličani in metodisti skupaj pomagamo slabotnim in izključenim, tistim, ki se čutijo oddaljeni in tuji, čeprav prebivajo v naših družbah, odgovarjamo na Gospodovo povabilo.«

»Ko se oziramo tudi v prihodnost, onkraj zadnjih petdesetih let, ostaja ena gotovost: ne moremo rasti v svetosti, ne da bi rasli v večjem občestvu. To je pot, ki odpira novo fazo dialoga, namenjenega spravi. Ne moremo govoriti o molitvi in ljubezni, če skupaj ne molimo in si ne prizadevamo za spravo in za polno občestvo med nami. Naj bodo prizadevanja za spravo dar, ne le za metodistično in katoliško skupnost, ampak za ves svet. Naj bodo spodbuda vsem kristjanom, da bodo vsepovsod služabniki sprave. Božji Duh ustvarja čudež spravljene edinosti. To počne na svoj način, kakor na binkošti, ko je spodbudil različne karizme in jih vse povezal v edinost, ki pa ni uniformnost, temveč občestvo. Zato moramo ostati skupaj kot učenci, ki pričakujejo Duha, kot bratje in sestre na skupni poti.«

Vir: www.asianews.it / RV
Foto: RV