V Libanonu se pojavljajo prvi glasni strahovi visokih cerkvenih predstavnikov, da bi kriza v Siriji lahko ogrozila tamkajšnji papežev obisk čez približno tri tedne. Armensko-katoliški patriarh Nerses Bedros Tarmouni je minuli konec tedna za Radio Vatikan izjavil, da trenutni dogodki v Siriji ustvarjajo resnično težak položaj, ki bi lahko imel negativne posledice tudi na politično življenje v Libanonu. Po mnenju patriarha bi to lahko celo preprečilo papežev obisk.

Kot je še poročal Radio Vatikan, pa o morebitnem uradnem premiku datuma obiska zaenkrat ni bilo govora. Vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi naj bi dejal, da ‘prihodnost tako in tako ni v naših rokah’.

Bejrut je minuli teden doživel izgrede oboroženih libanonskih šiitov, ki so pred tednom dni ugrabili številne Sirce, enega Turka in enega Arabca, v zameno za nekaj dni pred tem v Damasku ugrabljenega člana njihove združbe. Različni viri navajajo različno število ugrabljenih, ki se giblje med 20 in 40 osebami. Omenjeni dogodki in grožnja nadaljnjih ugrabitev sirsko krizo resno približujejo Libanonu.

Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Katar, države, v katerih prevladujejo suniti, so svoje državljane že pozvale, naj takoj zapustijo Libanon. Letala proti Bejrutu zaradi napetega položaja na letališčih nenhno preusmerjajo.

Libanonska vlada se trudi, da bi se čim manj vmešavala, zaradi česar je deležna ostre kritike tamkajšnjih državljanov. Libanonski mediji trdijo, da je država ‘odsotna’. Tudi če se bo položaj zaradi slavij ob zaključku postnega meseca ramadana kaj umiril, je vlada soočena s številnimi težavami, kako ohraniti ravnotežje v državi. Vse šibkejša krščanska manjšina vse bolj izgublja svoj politični vpliv.

Obisk Benedikta XVI. bi bil prvi obisk kakega papeža v zadnjih petnajstih letih. Libanonski cerkveni voditelji dogodku pripisujejo precejšen pomen. Papežev obisk pomeni podporo kristjanom na Bližnjem vzhodu in jasno mirovno sporočilo za področje, ki dobesedno razpada.

Libanonski kristjani pa so razdeljeni. Nekateri dvomijo v daljnosežne posledice obiska svetega očeta, nekateri pa so celo že prepričani, da bo obisk odpovedan. Poleg strahu o novi državljanski vojni med kristjani vlada tudi skrb zaradi politične nepomembnosti.

“Če papeža ne bo, je s kristjani v Libanonu konec”, je slišati po deželi. Odpoved tik pred obiskom iz varnostnih razlogov bi lahko omajala ravnovesje verskih moči v državi in tako še oslabila krščansko manjšino.

V sosednji Siriji učinke krize kristjani že močno občutijo. Zasledujejo jih oboroženi nasprotniki vladnih sil, je v pogovoru za nemško katoliško agencijo KNA pojasnil vodilni frančiškan v državi, p. Halim Noujeim.

Nevarnost pri padcu vlade bi predstavljala nova oblika diktature, tokrat islamistične, meni p. Noujeim: “Ni hujše oblike diktature kot je verska, še posebej za krščansko manjšino, ki živi v pretežno muslimanski družbi.”

Včeraj pa je vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi poudaril, da bo papež kljub napetemu položaju obiskal Libanon. V Vatikanu priprave ‘potekajo neovirano’, papeževo vozilo, ‘papamobil’, pa je že na poti v Bejrut.

Benedikt XVI. bo Libanon obiskal med 14. in 16. septembrom letos, tamkajšnjim vernikom pa bo predstavil sklepni dokument bližnjevzhodne sinode, ki je jeseni 2010 zasedala v Vatikanu.