Papež Frančišek je včeraj na Trgu sv. Petra v Rimu razglasil sedem novih svetnikov v katoliški Cerkvi. Šest mož in ena žena prihajajo iz Italije, Francije, Španije, Argentine in Mehike, med njimi sta dva mučenca, trije redovni ustanovitelji, preprost duhovnik in redovnica, ki so živeli sredi 18. in sredi 20. stoletja.



Novi svetniki so »z molitvijo bojevali dober boj vere in ljubezni«, je papež dejal v nagovoru med bogoslužjem, ki je sledilo kanonizaciji. Z vsemi svojimi močmi so se borili do zadnjega in skupaj z Bogom tudi zmagali.

Na kanonizacijo argentinskega duhovnika Joseja Gabriela Brochera (1840-1914) je pripotoval tudi argentinski predsednik Mauricio Macri. Brochero je na mulinem hrbtu prepotoval velik del dežele, da je lahko v najbolj oddaljenih kotičkih skrbel za uboge in bolne. Papež je svojega rojaka v lanskem septembru izrecno izpostavil kot zgled za sveto leto usmiljenja.

Frančišek je v nagovoru še dejal, da so svetniki možje in žene, ki nikoli niso prenehali vpiti k Bogu. To pa je tudi skrivnost prave molitve. Molitev ne pomeni, da »se zatečemo v idealni svet« ali pa da »se umaknemo v lažen sebičen mir«. Molitev je »boj, med katerim moramo dopustiti, da v nas moli tudi Sveti Duh«.

Dva nova svetnika mučenca sta Mehičan Jose Sanchez del Rio (1913-1928) in francoski redovnik Salomon Leclercq (1745-1792). Sancheza so umorili leta 1928 v starosti 14 let med krvavim preganjanjem kristjanov po predsednikom Plutarcom Eliasom Callesom. Mladenič se kljub hudemu mučenju ni bil pripravljen odreči katoliški veri.

Leclercq iz reda bratov krščanskih šol je med francosko revolucijo postal žrtev t.i. septembrskega pokola leta 1792. Leclercq ni želel priseči zvestobe revolucionarni vladi, ker bi to pomenilo, da bi se moral odreči duhovništvu.

Med redovnimi ustanovitelji je najbolj znan Italijan Ludvik Pavoni (1784-1849). Duhovnik iz Brescie v severni Italiji je leta 1847 ustanovil red bratov delavcev oz. »Kongregacijo sinov Marije Brezmadežne«. Pavoni se je zavzemal predvsem za revne in brezposelne mlade. Alfonso Maria Fusco (1839-1910) iz južne Italije je ustanovil ženski red, ki si je sprva prizadeval predvsem za revne italijanske kmete. Španski škof Manuel Gonzalez Garca (1877-1940) je ustanovil dve skupnosti, ki sta se posebej zapisali evharističnemu češčenju, ena izmed njih se imenuje »Evharistične misijonarke iz Nazareta«.

Edina ženska med novimi svetniki je francoska mistikinja Elizabeta Catez (1880-1906), znana tudi kot Elizabeta presvete Trojice (1880-1906). Bosonoga karmeličanka je zaslovela s svojimi duhovnimi spisi, umrla pa je v starosti komaj 26 let.

V katoliški Cerkvi uradno častimo okoli 6.700 po imenu znanih blaženih in svetnikov.

Med včerajšnjo opoldansko molitvijo angelovega češčenja pa je Frančišek ob današnjem svetovnem dnevu boja proti revščini mednarodno skupnost znova pozval k odločnemu boju proti revščini, ki »ponižuje, žali in ubija toliko bratov in sester«.

Vir: Kathpress
Foto: RV / AFP