Njegove besede razkrivajo srž pogovora, ki ga je z njim in z direktorjem Zavoda sv. Stanislava Tonetom Česnom pripravil Slovenski čas: katoliška šola ni namenjena serijski proizvodnji »pridnih« dijakov, temveč oblikovanju svobodnih, odgovornih in celovitih osebnosti.

Podpora pri osebnem razvoju posameznikov

Česen izpostavlja, da je katoliška gimnazija uspešna le, če zna podpirati družino in župnijsko skupnost. »Temeljna odločitev za katoliško šolo prihaja s strani staršev, ki si želijo šole, ki podpira vzgojne principe, ki jih živijo doma. Naša naloga je, da vsakemu pomagamo odrasti v najboljše, kar zanj obstaja – tudi če to ni merjeno v točkah na maturi.« Po njegovem so dragocene prav »drobne zgodbe«, ko šola nekoga z manjšimi zmožnostmi spremlja do osebnega razcveta.

Katoliška gimnazija ni le za verne dijake

Posebej zanimiva je Kavčičeva misel, da katoliška gimnazija ni elitistični mehurček: »Naša gimnazija je splošna, odprta za vsakogar. Tudi neverni dijaki se pri nas ne počutijo slabo. Dodana vrednost pa je stabilna opora za tiste, ki želijo rasti tudi v veri – možnost evharistije, pogovora z duhovnikom, kapele. Dragoceno je, da lahko v miru govoriš o Bogu in nisi čudak.«

Velik pomen svetovalnih delavcev

Oba sogovornika se ne izogibata niti perečim izzivom sodobnega časa. Med njimi so duševne stiske mladih in zasvojenost s pornografijo. »Svetovalni delavci so tiha, a ena najpomembnejših sil na gimnaziji. Čudo je, kaj vse se tam razčisti,« opozarja Kavčič. Česen pa dodaja, da šola ob tem ne more in ne sme izgubiti pogleda na celovit razvoj osebnosti: »Če je katoliška šola res del poslanstva Cerkve, potem se vedno najdejo poti, da mlade spremlja in podpira v njihovih stiskah.«

Ne gre za tovarno učencev, kakršne si želimo

Sogovornika v pogovoru odpirata tudi vprašanja prihodnosti: zakaj v Sloveniji nimamo katoliških poklicnih srednjih šol, kako se spoprijemati z ideološkimi pritiski in zakaj je bistveno, da učitelji – ne glede na osebno vero – zmorejo učence nagovarjati profesionalno in spoštljivo. »Ne smemo si predstavljati šole kot sistema, ki mora proizvajati točno takšne ljudi, kot želimo,« pravi Kavčič. »Vlogo igra tisoč stvari – od odnosa profesorjev do tega, kako normalno je, da razred skupaj zapoje. Nekateri poberejo več, drugi manj, a to ni nujno krivda šole.«

Oglejte si celoten video!

Celoten pogovor, ki traja več kot uro in je prežet z iskrenimi in udarnimi mislimi o vlogi katoliške vzgoje v današnji družbi, si lahko ogledate na YouTube kanalu Družina media

V ospredju avgustovske številke Slovenskega časa

Razprava o katoliških gimnazijah je le eden izmed poudarkov zadnje številke Slovenskega časa. Avgustovska izdaja prinaša:

• analizo, ali se znanje slovenskih šolarjev res slabša, ob trendih mednarodnih raziskav PISA in TIMMS,
• razmislek o katoliški izobrazbi skozi dva tuja zgleda, hrvaško osnovno šolo Lotrščak in ameriški kolidž sv. Tomaža Akvinskega,
• Jožeta Kurinčiča o »totalitarni poškodovanosti« slovenskega šolskega sistema,
• Tomaža Štiha o iluziji enakosti, ki jo politiki prodajajo za tristo evrov,
• dr. Andrewa Willarda Jonesa o krščanstvu in nacionalizmu,
• ter kulturne in osebne prispevke, od vprašanja kolaboracije do življenjskih zgodb z udarnim naslovom arhitektke Nine Granda »Drži gobec in delaj naprej«.

Kot piše urednik Martin Nahtigal, Slovenski čas tudi v tej številki ni le spremljevalec dogodkov, ampak »klic k resni, intelektualno pošteni in duhovno budni narodni refleksiji«.

Revijo Slovenski čas lahko naročite TUKAJ. Berete jo lahko tudi v digitalni obliki na aplikaciji Listalnik.