Letos praznujemo kar dve obletnici, povezani z bl. Slomškom: 20. let je minilo od njegove beatifikacije in 160 let od prenosa škofijskega sedeža v Maribor. Na Slomškovo nedeljo, 22. septembra, ko je bil tudi ekumenski dan, so se spomnili obeh obletnic.

»Skupaj s Slomškom čez zlati most«



V prvi cerkvi, posvečeni škofu Antonu Martinu Slomšku, na Gornji Bistrici je slovesno somaševanje vodil mariborski nadškof Alojzij Cvikl in tudi blagoslovil Slomškov kip, ki ga je izdelal akademski kipar Marjan Drev, idejni vodja projekta pa je bil lani umrli župnik Ivan Kranjc. Pri maši je pridigal murskosoboški škof Peter Štumpf. Slogan slovesnosti je bil »Skupaj s Slomškom čez zlati most«. Pred osrednjo slovesnostjo je bila molitvena ura.

Slomškove knjige pretihotapljene v vinskih sodih

Čeprav bl. škof Slomšek najverjetneje ni bil nikoli v Prekmurju, saj je to spadalo pod avstro-ogrsko monarhijo in bilo ločeno od matičnih slovenskih dežel. So pa lahko v Prekmurju brali njegovo besedo, saj je Anton Stranjšak, župnik v Veržeju, kamor ga je nastavil prav škof Slomšek, v vinskih sodih pretihotapil Mohorjeve knjige prekmurskim Slovencem čez reko Muro. Kot je povedal škof Štumpf v pridigi, se je slovenstvo in s tem tudi katoliška vera v Prekmurju širilo tudi prek lazaristov.



»Na svojstven način je škof Slomšek prišel v Prekmurje tudi preko lazaristov, ki jih je on sam leta 1852 povabil k sv. Jožefu v Celje. Slovensko zaveden beltinski župnik Peter Kolar je povabil celjske lazariste v Beltince, kjer so od 26. oktobra do 3. novembra 1907 imeli ljudski misijon.«

Prav tako je s svojim delom veliko prispeval narodni buditelj Jožef Klekl st., ki je izdajal slovenske katoliške časopise: tednik Novine, mesečnik Marijin list in letni Koledar Srca Jezušovoga.

Temeljna pravica kristjana je branje in poslušanje Božje besede v svojem jeziku

»Branje in poslušanje Božje besede v maternem jeziku v ljudeh prebuja željo po narodni skupnosti, ki se veseli svoje vere,« je dejal škof. »Katoliška narodna skupnost ne more obstati brez maternega jezika. Zato je temeljna pravica vsakega kristjana, da bere in posluša Božjo besedo v svojem jeziku. Materni jezik nam omogoča, da spoznavamo, kdo smo, kje so naše korenine in kako iz teh korenin množiti tiste sadove, ki so potrebni za našo srečno večnost.«



Na Slomškovo nedeljo so v Trnju pri Pivki v obnovljeni cerkvi Sv. Trojice na Lonici v oltar vzidali dragocene relikvije bl. Antona Martina Slomška. Zahvalno mašo je daroval koprski škof Jurij Bizjak.

Danes, 23. septembra, na predečer goda bl. Antona Martina Slomška bo na Slomu pohod z lučkami od Slomškove rojstne hiše do župnijske cerkve, kejr bo ob 19. uri maša.

V torek, 24. septembra, pa bo molitev na Slomškovem grobu, po njej pa maša ob uri Slomškove smrti.