Ameriški zakonski par, ki zadnjih petnajst let živi na Kitajskem, zatrjuje, da sta uspela rešiti več kot tisoč zdravstveno ogroženih sirot ob popolnem zaupanju v Boga, še posebej v času najtežjih preizkušenj.

“Resnično moraš imeti popolno zaupanje v Boga, da boš prišel do denarja, ko ga potrebuješ in da ne boš sam zašel v težave”, je za ameriško katoliško agencijo CNA pojasnil Brent Johnson, predstavnik človekoljubne organizacije ‘Kitajska cvetlica’.

Omenjena organizacija je bila ustanovljena leta 1998 in je del ‘apostolskega konjička’ z imenom ‘Cvetlični projekti’ zakonskega para Brenta in Serene Johnson, ki skuša pomagati najranljivejšim prebivalcem Kitajske z ustrezno zdravniško oskrbo za zapuščene sirote in otroke revnejših družin.

Brent in Serena sta se spoznala leta 1990 na Kitajskem kot študent in turistka. Vrnila sta se v Združene države Amerike, kjer sta se spreobrnila v katoliško vero in se poročila. Ko sta se kot učitelja leta 1995 po rojstvu najstarejšega sina vrnila na Kitajsko, sta bila tam soočena ‘z neverjetnimi pogoji kitajskih sirotišnic’.

“To je bilo soočenje z resnično grdo platjo človeštva”, pojasnjujeta. “Zato sva si rekla, da je nujno nekaj storiti na tem področju.” Čeprav so se pogoji v državnih sirotišnicah od devetdesetih let prejšnjega stoletja že malce izboljšali, naj bi imela tretjina izmed okoli sedemstotih tovrstnih ustanov na Kitajskem še vedno skoraj stoodstotno umrljivost novorojenčkov. Johnsonova sta oblasti v sirotišnicah vprašala, ali lahko kakšnega otroka vzameta v rejo, za kar sta dobila uradno dovoljenje.

“Bila sva običajna mlada katoličana, ki sva živela svojo vero in skušala narediti nekaj, kar bi bilo prav”, je povedal Brent Johnson. “Ko sva začela s tem projektom, se sama nisva videla kot misijonarja.” Odtlej sta številne prijateljske družine na Kitajskem prepričala, naj storijo enako. Kasneje sta pričela kitajskim družinam plačevati, da so medse sprejele kakšno siroto.

“To ni bila najina izvirna domislica, šlo je za nekaj, kar sta počela že Serenina starša”, je pojasnil Brent. Njegova tast in tašča v ameriški zvezni državi Connecticut sta tri otroke posvojila, imela tri biološke otroke, več let pa sta v svojo družino otroke sprejemala tudi kot rejnika. Vse odtlej sta Johnsonova in vsi, ki sodelujejo v ‘Cvetličnih projektih’ pomagala rešiti 1.400 sirot, ki bi sicer najverjetneje umrle.

Leta 2005 je organizacija odprla prve skupinske domove za otroke s telesnimi hibami, kjer sirotam s posebnimi potrebami nudijo življenjski prostor in možnost izobraževanja v družini podobnem okolju, dokler ne dosežejo polnoletnosti.
“Čutiva nujno potrebo, da rešiva čim več otrok”, dodaja Brent Johnson, ki je polno zaposlen kot upravitelj podjetja in ima sam šest otrok. Po njegovih besedah dobrodelna organizacija večino časa razpolaga z denarnimi sredstvi, ki zadostujejo za dva do tri mesece delovanja. “Nisem povsem prepričan, ali gre za slabo upravljanje z moje strani”, pove v smehu, “ali gre za Božji načrt.” Pri tem dodaja: “Res pa je, da vsakokrat, ko dobimo nova sredstva, začnemo z novim projektom.”

Nekateri ljudje ga obtožujejo, da je njegovo delovanje finančno neodgovorno, vendar Johnson takšne kritike raje presliši. “Takole razmišljam: zdaj imam ta denar in z njim lahko letos rešim sto otrok, ki jim sicer ne bi mogel pomagati.”

Ne glede na to, kaj si mislimo o Kitajski, Johnson pravi, kako pomembno je, da Američani ‘ne pozabijo na majhne ljudi z dna dežele, ki šteje skoraj 1,4 milijarde prebivalcev’. Najlažje pa ljudje pri tem sodelujejo z molitvijo in s seznanjanjem z razmerami v tamkajšnjih sirotišnicah, dodaja. Zakonca sta prepričana, da je tu na delu Božja roka, čeprav zatrjujeta, da ne sodita med tiste kristjane, ki jim gredo tovrstne trditve zlahka z jezika.