V sredo, 2. septembra, je Slovensko religiološko društvo na Fakulteti za družbene vede (FDV) pripravilo predavanje na temo religioznosti mladih v Sloveniji. Dr. Miran Lavrič, profesor sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, je predstavil analizo podatkov več raziskav, ki kažejo na obrat v odnosu mladih do religije.

Dr. Miran Lavrič je profesor sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. FOTO: Rok Blažič

Mladi so v povprečju postali bolj religiozni od svojih staršev in starih staršev. 

Pripadnost in praksa

Lavrič je v svoji analizi pokazal, da je po obdobju hitre sekularizacije (upadanja deleža religioznosti v prebivalstvu) po letu 2018 prišlo do obrata, ki je posebej izrazit pri mladih. Če je prej veljalo, da je vsaka generacija manj religiozna od prejšnjih, so mladi v tem času prehiteli vse druge starostne skupine po deležu tistih, ki čutijo pripadnost eni od verski skupnosti - to so v lanski raziskavi SJM izrazile skoraj štiri petine mladih. Na kratko: mladi so v povprečju postali bolj religiozni od svojih staršev in starih staršev.

Samoporočana pripadnost po starostnih skupinah (SJM). Vir: predstavitev Mirana Lavriča v predavanju na FDV.

Po drugi strani se v Sloveniji delež mladih, ki se vsaj enkrat mesečno udeležijo verskih obredov, v istem obdobju ni izrazito povečal (a tudi ni upadel). To kaže, da gre v prvi vrsti za iskanje skupne identitete in (še) ne toliko za versko prakso.

Obisk verskih obredov po starostnih skupinah (SJM). Vir: predstavitev Mirana Lavriča v predavanju na FDV.

Lavrič je izhajal iz triangulacije podatkov iz treh neodvisnih virov: samostojnih nacionalnih raziskav mladih (Mladina, FES, YO-VID), Slovenskega javnega mnenja (SJM) in Evropske družboslovne raziskave (ESS).

Rast religioznosti spremlja polarizacija 

Analiza je pokazala tudi razliko po spolih: religioznost je izrazito narasla predvsem pri mladih moških, medtem ko med mladimi ženskami ni tako izrazitih sprememb ali se je celo nadaljeval trend sekularizacije. Med mladimi torej ne velja več, da so ženske bolj religiozne od moških, ampak so jih ti dohiteli ali celo prehiteli. Zanimiv je tudi podatek, da se je delež mladih moških, ki med pomembnimi kriteriji za izbiro partnerke izpostavljajo tudi devištvo, iz 8 % leta 2018 povečal na 30 % leta 2024.

Razlika v trendih pri mladih ženskah in moških (spolna polarizacija) - raziskave Mladina in FES. Vir: predstavitev Mirana Lavriča v predavanju na FDV.

Med mladimi ne velja več, da so ženske bolj religiozne od moških, ampak so jih ti dohiteli ali celo prehiteli. 

Že pred tem (po letu 2010) so raziskave pokazale na pojav, ki ga imenujejo religiozna polarizacija: poleg rasti deleža nereligoznih je začel naraščati tudi delež zelo religioznih mladih, upadal pa delež »vmesnih«. Prav tako se je okrepila povezava med občutkom religiozne pripadnosti in desno politično usmerjenostjo ter konservativnimi prepričanji. Tudi to je izrazito predvsem pri mladih moških, tako da lahko govorimo vrzeli med spoloma tako v političnem, kot v religioznem smislu.

Lavrič je polarizacijo povezal s hitro sekularizacijo. FOTO: Rok Blažič

Reakcija proti prevladujoči kulturi 

Lavrič je opozoril je na mednarodno študijo v več državah jugovzhodne Evrope, ki je pokazala, da je mladina najbolj polarizirana prav v Sloveniji in na Hrvaškem, ki sta tudi najbolj sekularizirani državi v tem prostoru. To po Lavričevem mnenju kaže, da je polarizacija izraz hitre sekularizacije in z njo povezanih sprememb, ki v delu mladih sprožijo protireakcijo.

Če danes mlad fant reče, da hoče hoditi k verouku, da je katolik, je to lahko privlačno v smislu ideološkega uporništva. (Dr. Miran Lavrič)

Prva razlaga za religiozni obrat pri mladih je zato »kulturni protiudarec«: reakcija zoper prevladujoče liberalne in sekularne norme, ki lahko vzbujajo občutek ogroženosti. Zato se predvsem mladi moški obračajo h konservativnosti in tradiciji, ki jo lahko zagotavlja tudi katoliška pripadnost.

Lavrič je to primerjal s punkersko subkulturo, ki je v 80. letih ponujala možnost upora: »Mlad fant se rad upira: da pokaže svojo identiteto, naredi nekaj, kar bo šokiralo očeta in učitelja. Če danes reče, da hoče hoditi k verouku, da je katolik, je to lahko privlačno v smislu ideološkega uporništva.«

Kot je poudaril Lavrič, Slovenija ni edina država s porastom religioznosti med mladimi. Izpostavil je raziskave iz Francije, Finske, Švedske in ZDA, ki kažejo na podobne trende.

Kriza smisla 

Na drugo mesto je pri razlagi obrata mladih k religiji Lavrič postavil tezo sociologov Petra Bergerja in Thomasa Luckmanna, da moderna pluralizirana in individualizirana družba s seboj prinaša krizo smisla, ki se kaže tudi v povečanju duševnih težav in občutka izgubljenosti med mladimi. Religija lahko mlademu človeku v tem položaju zagotavlja skupnost in vir življenjskega smisla.

Tretja okoliščina, ki poganja porast religioznosti pa so digitalna omrežja in vplivneži, ki nagovarjajo in krepijo te trende. Kot je opozoril Lavrič, pa bi bilo potrebno upoštevati še druge dejavnike, kot je na primer priseljevanje ljudi z močnejšo religiozno identiteto.

Več o religijskem obratu pri mladih si boste lahko prebrali v 38. številki tednika Družina.