Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kaznovanje otrok ali njihovo odločanje o posledicah?

Za vas piše:
D. O.
Objava: 23. 04. 2013 / 08:28
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:11
Ustavi predvajanje Nalaganje

Kaznovanje otrok ali njihovo odločanje o posledicah?

Dr. Marina Rugelj v tedniku Družina piše o neučinkovitem kaznovanju staršev, ki naj otroke raje naučijo prevzemati odgovornost za svoja dejanja.

Dr. Marina Rugelj v tedniku Družina piše o neučinkovitem kaznovanju staršev, ki naj otroke raje naučijo prevzemati odgovornost za svoja dejanja.

Bralec Aleš sprašuje: Moja žena je zelo popustljiva in zaščitniška do otrok. Nikoli jih ne kaznuje in lahko delajo, kar hočejo. Kaj menite o takšni vzgoji?

Kaznovanje je najpreprostejša stvar, s katero se odrasli znebimo občutka jeze, hkrati pa nase prevzamemo odgovornost za spremembo vedenja otroka. Veliko bolj učinkovito je, če otroka naučimo, da sam postane odgovoren za svoja dejanja. Otroku, ki se odloča, kaj bo naredil, predstavimo alternativne izbire in mu razložimo tudi posledice posameznih izbir. Npr.: »Če boš zdaj naredil domačo nalogo, boš potem lahko gledal risanko. Če boš zdaj, namesto da bi delal nalogo, igral računalniške igrice, risanke kasneje ne boš gledal. Ti izbiraš, kaj boš počel zdaj, toda s tem se boš tudi že odločil, ali boš risanko gledal ali ne.«

Otroka ves čas soočamo s tem, da sam odloča o svojih dejanjih in sprejema tisto, kar se mu glede na njegovo odločitev posledično zgodi. Našo pomoč potrebuje, ker njegov pogled ne seže dovolj daleč in se pogosto ne zna ali pa tudi noče zavedati posledic, ki jih odločitev prinese s seboj.

Na nekatere posledice ne moremo vplivati, saj izvirajo že iz dejanj samih: »Če se boš igral z ognjem, se boš opekel.« Za nekatere posledice pa poskrbimo vzgojitelji: »Če ne boš nehal klepetati, si ne boš s sošolci ogledal lutkovne igrice do konca.«

Preden otroku podamo različne možnosti odločitev in posledic, se moramo prepričati, da so posledice sprejemljive in jih bomo lahko, ne glede na to, za katero dejanje se bo otrok odločil, tudi izvedli. Nesmiselno bi bilo reči: »Če ne boš pojedel večerje, tri dni ne boš dobil nobene hrane«, potem pa upati, da je grožnja prevelika, da bi otrok večerjo pustil na krožniku.

Ko se enkrat odločimo za posledice, jih ne smemo več spreminjati. Naj bodo blage, a jih dosledno izpeljimo. Zakaj blage? Iz blagih posledic se otroci laže učijo, ker ne povzročajo toliko negativnih čustev. Cilj učenja je, da otrok spozna, da sam odloča o posledicah. In to je že korak k zmagi.


Celoten prispevek dr. Marine Rugelj:
http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/3801A38F02839E51C1257B51003FB20A?OpenDocument


Foto: arhiv Družine / O. N.

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh