Tema nove številke revije Cerkev danes je medverski dialog. V uvodniku se je urednik revije Branko Cestni spraševal, kdo bo dober župnik v prihodnosti.

Župniki so ostali doma. Niso šli v daljni svet. O velikih spopadih, soočenjih in sodelovanjih med religijami so bili vajeni le brati na straneh Družine in Misijonskih obzorij. Tako je bilo do zdaj. Zdaj se daljni svet, z velikimi tujimi religijami vred, počasi, a vztrajno približuje tudi povprečnemu slovenskemu župniku. Domača demografska kriza, domača sekularizacija na eni ter raznovrstne migracije na drugi strani počasi spreminjajo versko geografi jo njegovega župnijskega teritorija.

Četudi drastičnih sprememb od danes na jutri ni pričakovati, se je treba pripravljati na čas, ko bomo tudi dobrega slovenskega župnika prepoznali po tem, kako obvlada dialog z drugimi religijami. In taki pripravi je namenjena tokratna Cerkev danes.

Letos smo praznovali 30 let od dogodka v Assisiju, ko je preroški Janez Pavel II. povabil predstavnike svetovnih religij, da bi se skupaj postili in molili za mir. Janez Pavel II. je dal smer; o tem piše asiški minorit Janez Šamperl. Osnovni pomislek proti medverskemu dialogu in verskemu pluralizmu je, da v tak dialog vpleteni kristjani popuščamo ≫drugim resnicam. Fanika Krajnc -Vrečko nam glede tega poda merila. Radi poudarjamo, da je medverski dialog potreben tudi zaradi miru v svetu. Drago Ocvirk se sprašuje, kakšni so mehanizmi znotraj religij, ki ustvarjajo tako napetosti kot dialog. Dialog med religijami se odvija na ravni vsakdanjega življenja, ko denimo delavci različnih veroizpovedi v tovarni za tekočim trakom sestavljajo avtomobil. Dialog pa je tudi na institucionalni ravni, kjer nastajajo dokumenti, kot je Dunajska deklaracija gibanja ≫Religije za mir≪. V izkušnji povprečnega Slovenca medverski dialog najpogosteje pomeni dialog z muslimani. Kako pa to izkušnjo in klic k dialogu vidijo oni, je za Cerkev danes povedal ljubljanski mufti Nedžad Grabus.