Velik narodni buditelj Jakob Meško se je rodil v Savcih pri Tomažu v Slovenskih goricah. Po šolanju na varaždinski gimnaziji je v Gradcu študiral filozofijo in bogoslovje ter obiskoval pedagoški tečaj in zavod za vzgojo gluhonemih. Kot kaplan je deloval v avstrijskem Arvežu, pri Sv. Juriju ob Ščavnici, v Središču in na Ptuju, kot župnik pa v Marenbergu (Radlje) in pri Sv. Lovrencu (Juršinci), kjer je bil 3 leta tudi župnik mlademu kaplanu Antonu Aškercu. Povsod, kjer je služboval, je med ljudmi budil slovensko narodno zavest.

Zlata maša prerasla v narodni tabor

Na Ptuju je bil ravnatelj glavne šole in soustanovitelj čitalnice. Od leta 1867 do smrti je bil župnik pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, tamkajšnjo cerkev je dal popraviti in preslikati, sezidati zakristijo, postaviti novo prižnico in stole. Leta 1893 so ga imenovali za lavantinskega častnega kanonika, njegovo zlato mašo (8. avgusta 1897) pa so praznovali kot narodni tabor, ki se ga je udeležilo ljudstvo Slovenskih goric in Ptujskega polja.

Pravičen duhovni oče

Že v prvih službah na slovensko-nemški meji in zlasti na marenberški šoli, na kateri je poučeval slovenščino, je budil slovensko narodno zavest. Že leta 1870 je osnoval Politično in narodno-gospodarsko društvo in v njem večkrat predaval o gospodarskih, političnih in kulturnih vprašanjih. Kot zaveden Slovenec se je zelo zanimal za Prekmurce, ki so živeli ločeno od matičnega naroda v tedanjem ogrskem delu države. Kot dušni pastir je bil usmiljen in blag, ljudstvo je v njem videlo pravičnega duhovnega očeta.

Kandidat za deželnozborske volitve

Leta 1867 je bil tudi narodni kandidat za deželnozborske volitve v okraju Slovenj Gradec–Marenberg–Šoštanj kot »samostalen in izveden mož«, a ni bil izvoljen. Objavljal je v mesečniku Prijatelj, njegov najpomembnejši prispevek, narodopisna črtica Prekmurci, pa je bil leta 1882 objavljen v Kresu. V črtici je skušal bralcem predstaviti Prekmurce po njihovih zunanjih značilnostih, veri in kulturi. V svoji predstavitvi Prekmurcev je pisal še o političnem položaju, šolstvu in knjigah. Spis, s katerim je želel vsaj nekoliko osvetliti pozabljene Slovence v Prekmurju, je končal s prekmursko-goričko pesmico.

Predavanja in javna razprava

Organizatorji želijo z današnjo akademijo spodbuditi razmislek o pomenu ohranjanja slovenske identitete in jezika v globaliziranem svetu, osrednja predavanja pa bodo osvetlila zgodovinsko vlogo narodnega buditeljstva, vpliv Meškovega dela na ohranjanje slovenskega jezika in slovenstva ter vlogo narodnih buditeljev v sodobnem času. Po predstavitvah bo še javna razprava, v kateri bodo udeleženci obravnavali pomen narodnega buditeljstva v kontekstu današnjih družbenih izzivov.

Osrednji predavatelj Marko Jesenšek

Predavali bodo Mira Petrovič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj (Jakob Meško – življenje in delo), dr. Renata Debeljak iz Osnovne šole Olge Meglič Ptuj (Narodni buditelji in vzgoja), dr. Štefan Čelan iz ZRS Bistra Ptuj (Pomen narodnih buditeljev za spodbujanje nacionalne zavesti na področju državništva in podjetništva) in kot osrednji predavatelj akad. prof. dr. Marko Jesenšek s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (Narodnobuditeljski in jezikovni vpliv Jakoba Meška).

Po razpravi še družabno srečanje

Organizatorji akademije so Občina Juršinci, Občina Sveti Tomaž, Društvo generala Maistra Ptuj in Ustanova dr. Antona Trstenjaka. Med slavnostnimi govorci bodo župan Juršincev Robert Horvat, častni občan Juršincev in rektor Univerze Alma Mater Europaea dr. Ludvik Toplak in predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka Dušan Gerlovič. Dogodek v Večnamenskem kulturnem centru Juršinci je namenjen širši javnosti, po javni razpravi bo še družabno srečanje udeležencev.