Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kdo je bil papež Pavel VI.?

Za vas piše:
Mojca M. Štefanič
Objava: 17. 10. 2014 / 12:52
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:17
Ustavi predvajanje Nalaganje

Kdo je bil papež Pavel VI.?

Papež Frančišek bo jutri med slovesnim bogoslužjem v Vatikanu za blaženega razglasil svojega predhodnika, papeža Pavla VI.

Papež Frančišek bo jutri, ob sklepu izredne škofovske sinode o zakonu in družini, med slovesnim bogoslužjem v Vatikanu za blaženega razglasil svojega predhodnika, papeža Pavla VI.



Kdo je bil papež Pavel VI., ki je tako korenito razburkal vode katoliške Cerkve v drugi polovici 20. stoletja?

Giovanni Battista Montini, papež Pavel VI., se je rodil 26. septembra 1897 v mestu Brescia v severni Italiji. Po kratkem času, ki ga je preživel na župniji, je nato več kot tri desetletja deloval na vatikanskem državnem tajništvu, od leta 1937 kot substitut (notranji minister) in tesni zaupnik vatikanskega državnega tajnika kardinala Eugenia Pacellija, kasnejšega papeža Pija XII. Na tej funkciji je Montini med drugo svetovno vojno skrbel za to, da so v cerkvenih stavbah v Rimu in Vatikanu zatočišče in skrivališče našli judovski begunci.

Leta 1954 je Pij XII. Montinija imenoval za milanskega nadškofa. V največji evropski škofiji je lahko nabiral bogate pastoralne izkušnje. Med konklavom po smrti papeža Janeza XXIII. je Montini veljal za favorita in je bil 21. junija 1963 izvoljen v petem krogu.

Kot papež Pavel VI. je nadaljeval z zasedanjem cerkvenega zbora. Kot prvi cerkveni voditelj sodobnega časa je januarja 1964 potoval v tujino. Pot ga je vodila v Sveto deželo, njegovo srečanje s patriarhom Atenagoro v Jeruzalemu pa je položilo temeljni kamen novemu ekumenizmu.

Kot »govor stoletja« je leto dni kasneje obveljal njegov nagovor pred Združenimi narodi v New Yorku s strastnim pozivom: »Nikoli več vojne!«.

Po koncilu je Montini vatikanski kuriji zaupal nove naloge. Ustanovil je urade za Cerkev, ki bo odprta svetu: za ekumenizem, pravičnost in mir, za medverski dialog in za medije. Poleg tega je pričel s prenovo cerkvenega prava, ki je bila zaključena leta 1983.

Pavel VI. stoji v senci še dveh velikih mož: svojega izjemno priljubljenega predhodnika Janeza XXIII. (1958-1963) in karizmatičnega naslednika Janeza Pavla II. (1978-2005). Cerkev je vodil v izredno zahtevnem času. V njegovih prizadevanjih, da bi koncilske sklepe previdno uveljavil, ga reformatorji niso podpirali. Označili so ga kot omahljivca.

»Vatikanska vzhodna politika«, ki jo je zasnoval Pavlov zunanji minister Agostino Casaroli, ki je z majhnimi koraki iskala modus vivendi za Cerkve v socializmu, je razdražila konservativne politike. Njegov poljski naslednik je takoj umaknil načrte za ustanovitev Vzhodnonemške škofovske konference in »vključil« ostrejšo politiko proti komunistom.

Več upoštevanja je bil Pavel VI. deležen s svojimi mirovnimi in družbenimi okrožnicami. Zaradi teh se uvršča med največje papeže 20. stoletja.

V svetu je še vedno živ navedek iz njegove tretje okrožnice »Populorum progressio« (O delu za razvoj narodov), ki pravi, da je »razvoj novo ime za mir«. Nič manj pomemben ni njegov dokument »Evangelii nuntiandi« (O evangelizaciji) iz leta 1975. V njej Pavel VI. razčlenjuje težave Cerkve pri oznanjevanju vere v sodobnem svetu in spodbuja nove načine za premostitev razkola med Cerkvijo in sodobno kulturo.

Na ostro kritiko je Pavel VI. naletel predvsem s svojo okrožnico »Humanae vitae« (Posredovanje človeškega življenja) iz leta 1968, v kateri je ločevanje med spolnostjo in razmnoževanjem označil kot veliko težavo, katoličanom pa prepovedal uporabo umetnih sredstev za preprečevanje zanositve. Na izredni škofovski sinodi, ki se slovesno zaključuje jutri, so udeleženci razpravljali tudi o širšem pogledu tega besedila v luči osebnega dostojanstva človeka.

Med poletnim oddihom v papeški letni rezidenci v Castel Gandolfu julija 1978 je papež Pavel VI. doživel srčni infarkt, za posledicami katerega je 6. avgusta istega leta umrl. Pokopan je v vatikanski grobnici.

Janez Pavel II. je 11. maja 1993 pričel s postopkom za beatifikacijo Pavla VI. Postulator postopka je bil italijanski redemptorist p. Antonio Marrazzo. Decembra 2012 je papež Benedikt XVI. priznal junaške kreposti Pavla VI. in ga razglasil za Božjega služabnika.

Sredi letošnjega februarja je komisija za zadeve svetnikov priznala ozdravljenje nerojenega otroka leta 2001 v ameriški zvezni državi Florida kot čudež na priprošnjo Pavla VI. 10. maja so iz Vatikana sporočili, da bo Pavel VI. 19. oktobra razglašen za blaženega; 26. septembra so uradno objavili, da bo slovesnost ob tej priložnosti na Trgu sv. Petra v Vatikanu, bogoslužje pa bo obhajal papež Frančišek.

Vir: Kathpress
Foto: splet

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
Dve zgodbi enega zakona
Pričevanja
24,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh