To bo sv. Janez Henrik Newman, ki bo 1. novembra letos razglašen tudi za cerkvenega učitelja. Kako svetnik postane cerkveni učitelj? Katera merila mora izpolnjevati? Pred Newmanovo razglasitvijo so si postopek pobliže ogledali pri ameriškem katoliškem tedniku Our Sunday Visitor.

Tri zahteve za podelitev naziva

Cerkveni učitelj lahko postane človek, ki izpolnjuje najmanj tri zahteve: prva je, da mora biti cenjen in spoštovan, dobro podkovan v cerkvenem nauku, njegovi spisi morajo biti v skladu z naukom Cerkve. Če v določenem obdobju svojega življenja, tako kot Newman, ni bil katoličan in del njegovih spisov ni v skladu s cerkvenim naukom, se teh zapisov ne upošteva.

Nekateri cerkveni pisci, ki so sprejeli določena krivoverstva svojega časa, ne morejo postati cerkveni učitelji, četudi se v Cerkvi pogosto navaja tista njihova dela, ki so v skladu z naukom. Med takšne recimo sodita Origen in Tertulijan.

Fra Angelico: Spreobrnjenje sv. Avguština. FOTO: WIkipedia

Uradno razglašeni svetniki

Zapisi cerkvenega učitelja morajo biti cenjeni in upoštevani, ni pa nujno, da so obširni. Sv. Avguštin in sv. Tomaž Akvinski sta recimo zapustila bogat opus, medtem ko sta sv. Katarina Sienska in sv. Terezija Deteta Jezusa napisali razmeroma malo.

Cerkveni učitelji morajo biti uradno razglašeni za svetnike. 

Druga zahteva je, da morajo biti cerkveni učitelji »svete posode« in tudi uradno razglašeni za svetnike. Ugledni teologi, kakršen je bil kardinal Joseph Ratzinger, pozneje papež Benedikt XVI., ne morejo biti imenovani za za cerkvene učitelje, če pred tem niso razglašeni za svetnike.

Caravaggio: Sv. Hieronim, 1607/08, cerkev sv. Janeza Krstnika, La Valletta, Malta. FOTO: arhiv Družine

Cerkvene učitelje imenuje papež

In tretjič, cerkvene učitelje sme imenovati le papež. Prvi papež, ki je to storil, je bil Bonifacij VIII., ki je leta 1298 za cerkvene učitelje razglasil štiri pomembne zahodne cerkvene očete: sv. Ambroža, sv. Avguština, sv. Hieronima in sv. Gregorja Velikega.

Iz istega obdobja so poznali tudi štiri pomembne cerkvene očete na Vzhodu: sv. Janeza Zlatousta, sv. Bazilija Velikega, sv. Gregorja Nacijanškega in sv. Atanazija. Tudi njih so že zgodaj častili kot cerkvene učitelje, kot take pa jih je uradno razglasil šele papež Pij V. leta 1568. Isti papež je za cerkvenega učitelja razglasil tudi svojega dominikanskega brata sv. Tomaža Akvinskega, papež Sikst V. pa je leta 1588 na seznam dodal še sv. Bonaventuro.

Sano di Pietro: Sv. Katarina Sienska. FOTO: Wikimedia

Do 18. stoletja je število cerkvenih učiteljev ostalo enako

Do 18. stoletja je bilo na seznamu cerkvenih učiteljev deset omenjenih svetnikov, nato pa je njihovo število postopoma začelo naraščati in tako je še danes. Če že upoštevamo sv. Janeza Henrika Newmana, je cerkvenih učiteljev trenutno 38, med njimi so štiri ženske: sv. Terezija Avilska, sv. Katarina Sienska, sv. Terezija Deteta Jezusa in sv. Hildegarda iz Bingna.

Za cerkvene učitelje so lahko imenovani tudi laiki.

Za cerkvene učitelje so lahko imenovani tudi laiki: laikinja je bila sv. Katarina Sienska, članica združenja, ki je pozneje postalo tretji red sv. Dominika.

Sv. Hildegarda iz Bingna. FOTO: WIkipedia

Nazadnje imenovani cerkveni učitelji

Zadnji svetniki, ki so bili razglašeni za cerkvene učitelje, so bili sv. Terezija Deteta Jezusa (leta 1997 jo je na seznam uvrstil tedanji papež Janez Pavel II.), sv. Janez Avilski in sv. Hildegarda iz Bingna (leta 2012 ju je za cerkvena učitelja imenoval papež Benedikt XVI.), sv. Gregor iz Nareka in sv. Irenej Lyonski (leta 2022 ju je imenoval papež Frančišek) ter sv. Janez Henrik Newman, ki ga bo papež Leon XIV. uradno razglasil 1. novembra letos.

Sv. Janez Pavel II. FOTO: Muzeum Polskie/arhiv Družine

Predlogi za prihodnja imenovanja ...

Nove cerkvene učitelje verjetno lahko pričakujemo tudi v prihodnosti. Med očitnimi predlogi je sv. Janez Pavel II.: oktobra 2019 je Poljska škofovska konferenca uradno zaprosila papeža Frančiška, naj premisli o imenovanju nekdanjega papeža za cerkvenega učitelja kot priznanje njegovim prispevkom teologiji, filozofiji in katoliški književnosti, pa tudi številnim uradnim dokumentom njegovega papeštva.

Za cerkvena učitelja sta predlagana tudi sv. Janez Pavel II. in sv. Terezija Benedikta od Križa. 

Druga je sv. Terezija Benedikta od Križa, karmeličanka, rojena kot Edith Stein (1891–1942). Študirala je filozofijo pri fenomenologu Edmundu Husserlu in napisala več knjig o filozofiji, v katerih je poskušala združiti fenomenologijo s filozofijo sv. Tomaža Akvinskega. Umrla je v plinski celici nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz. Rojena je bila v nemški judovski družini, leta 1922 pa se je spreobrnila v katolištvo.

Aprila 2024 je vrhovni predstojnik bosonogih karmeličanov p. Miguel Márquez Calle papeža Frančiška med zasebno avdienco uradno zaprosil, naj jo razglasi za cerkveno učiteljico.