Papež Frančišek je med letom iz Maroka proti Vatikanu tradicionlano odgovarjal na vprašanja časnikarjev, ki so potovali s papeškim letalom. Vprašanja so bila povezana z različnimi temami, med drugim je sveti oče govoril o dialogu z islamom, potrebi po zaščiti pravic migrantov in svobodi vesti.

Krščansko-islamski dialog

Na vprašanje o posledicah njegovega obiska v Maroku za mir v svetu in dialog med različnimi kulturami je papež dejal, da je ta »trenutno vzcvetel, sadovi pa bodo dozoreli pozneje«. Izrazil je zadovoljstvo, da je imel priložnost govoriti o miru, edinosti in bratstvu tako med obiskom v Maroku kot tudi v Abu Dabiju, ko sta z velikim imamom univerze Al-Azhar podpisala izjavo o bratstvu in sobivanju.

Sveti oče je potrdil, da je bil v Maroku priča verski svobodi in spoštovanju, s kakršnim sprejemajo vse brate in sestre: »To je čudovit cvet sožitja, ki obljublja, da bo rodil sad. Ne smemo obupati!«

Papež je priznal, da še vedno obstajajo težave, kajti »v vsaki veroizpovedi obstajajo skrajniške skupine, ki si ne želijo napredka in živijo z grenkimi spomini na pretekle boje, iščejo nove vojne in sejejo strah«. Znova je izpostavil potrebo po prizadevanjih za bratski dialog in izpostavil, da lahko dialog cveti le takrat, ko obstajajo medčloveški odnosi na različnih ravneh: »Če je človeško, je z umom, srcem in rokami, tako pride do podpisa sporazumov.«

Sveti oče je ob tem spomnil na podpis Jeruzalemskega poziva, ki je po njegovih besedah »korak naprej, pa ne s strani maroških in vatikanskih oblasti, temveč vernih bratov, judov, muslimanov in kristjanov, ki trpijo, ko vidijo, da to mesto upanja še vedno ni tako univerzalno kot si želijo«, ter dodal: »Vsi smo meščani Jeruzalema, vsi verniki.«

Gradite mostove, ne zidov

O ljudeh, ki raje gradijo zidove kakor mostove, je papež povedal, da bodo »naposled sami ujetniki zidov, ki so jih zgradili«, tisti, ki gradijo mostove, pa bodo prišli daleč.

Sveti oče je priznal, da gradnja mostov zahteva veliko truda. Zbranim časnikarjem je zaupal, da so se ga vedno dotaknile besede Iva Andriča v romanu »Most na Drini«, kjer je avtor zapisal, da Bog zgradi most iz angelskih kril, da se ljudje lahko sporazumevajo med seboj.

Zidovi pa, je pojasnil Frančišek, onemogočajo sporazumevanje, povzročajo osamitev, in tisti, ki jih gradijo, postanejo njihovi ujetniki.

Svoboda češčenja in vesti

O muslimanih, ki se spreobrnejo v krščanstvo in v nekaterih državah niso varni, je papež spomnil, da je Katoliška cerkev smrtno kazen za krivoverce iz katekizma umaknila že pred 300 leti, kajti, je dejal, zavest Cerkve se je razvila, prav tako tudi njena sposobnost za razumevanje lastne vere, ki spodbuja spoštovanje vsakega človeka in njegove verske svobode.

Sveti oče je priznal, da spreobrnjenje v veri v nekaterih državah še vedno pomeni težavo, ob tem pa navedel zgled Maroka, kjer so zaščiteni ljudje vseh veroizpovedi. Omenil je tudi omejevanje verske svobode v nekaterih krščanskih državah, kjer recimo nekaterim zdravnikom pri vprašanju evtanazije ne priznavajo pravice do ugovora vesti. »Kako je mogoče,« je vprašal papež, »da Cerkev stopa naprej, nekatere krščanske države pa korakajo nazaj?«

Po papeževih besedah smo kristjani danes v nevarnosti, ker nam nekatere vlade jemljejo pravico do svobode vesti: ta je namreč prvi korak k svobodi veroizpovedi.

Kardinal Barbarin

O položaju francoskega kardinala Barbarina, ki mu v Franciji sodijo zaradi prikrivanja spolnih zlorab, je sveti oče ponovil pravno načelo, da je oseba nedolžna, dokler se ji ne dokaže krivde. Primer kardinala Barbarina je še odprt, zato je papež časnikarje pozval, naj dvakrat premislijo in naj človeka v medijih ne obsodijo, dokler sodišče ne izreče dokončne sodbe. Tudi sam zato še ni sprejel kardinalovega odstopa.

Migranti

V luči papeževih nenehnih pozivov politikom in vladam, naj zaščitijo migrante in jim pomagajo, je ena od časnikark izpostavila dejstvo, kako gre evropska politika v povsem nasprotno smer in da populistične politike odsevajo mnenje večinoma krščanskih volilcev. »Kaj mislite o teh žalostnih razmerah?«, je vprašala svetega očeta.

Papež je odgovoril: »Vidim veliko ljudi dobre volje, ne le katoličanov, ki se zdijo prestrašeni,« in s tem se populizem hrani. Strah, je nadaljeval sveti oče, pa je začetek diktature. Spomnil je na padec Weimarske republike in rojstvo nacistične Nemčija ter opozoril, da zgodovinskih naukov ne smemo nikoli pozabiti. Tudi Evropa »je nastala« z migracijami in ravno v tem je njeno bogastvo.

Doseči bi morali, da ljudem ne bi bilo treba bežati pred vojnami in lakoto, toda pri tem je treba biti dosleden, je poudaril sveti oče in omenil Evropo, ki po eni strani veliko govori o varnosti, po drugi pa prodaja orožje Jemnu, s katerim ta pobija otroke.

Na vprašanje, kako sprejeti in porazdeliti migrante, ki pridejo v Evropo, je papež dejal, da ena sama država res ne more sprejeti vseh migrantov, »toda na voljo imamo celo Evropo, da jih porazdelimo«. Sprejeti pa jih je treba »z odprtim srcem, ki spremlja, spodbuja in vključuje«.

Vir: Vatican News
Foto: Vatican Media