Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kibernetska varnost po incidentu: zakaj tehnologija sama ne reši težave

Za vas piše:
Oglasno sporočilo
Objava: 09. 11. 2026 / 11:15
Oznake: Oglasi
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 10.11.2026 / 11:16
Ustavi predvajanje Nalaganje
Kibernetska varnost po incidentu: zakaj tehnologija sama ne reši težave
FOTO: Alma Mater Europaea

Kibernetska varnost po incidentu: zakaj tehnologija sama ne reši težave

Meta opis: Kibernetski incident pogosto razkrije, da tehnična zaščita ni dovolj. Pojasnimo, zakaj so ključni tudi ljudje, postopki in priprava na krizne razmere.

Ko podjetje doživi kibernetski incident, se pogosto izkaže, da so bili varnostni programi nameščeni pravilno, posodobljeni in tehnično brezhibni, pa vendar incident ni bil preprečen. V takšnih trenutkih postane jasno, da je kibernetska varnost veliko širše področje od zgolj nameščanja protivirusnih rešitev ali požarnih zidov. V naši instituciji to izkušnjo redno prepoznavamo kot izhodišče za razmislek o tem, kaj digitalna varnost dejansko pomeni v praksi.

Ko tehnična zaščita ne zadostuje

Tehnologija zazna sumljiv promet, blokira znane grožnje in opozarja na nepravilnosti, vendar ne odloča namesto zaposlenih, ki kliknejo na povezavo v elektronski pošti, ali namesto vodstva, ki določa, kako hitro se organizacija odzove na incident. Prav zato se največ ranljivosti pojavi na stičišču med tehnologijo in ljudmi. Brez jasnih organizacijskih postopkov tudi najbolje nastavljena oprema ne prepreči, da bi napaka posameznika povzročila resno škodo.

Ljudje in organizacijski postopki kot del varnostne verige

Zaposleni, ki razumejo tveganja, prepoznajo sumljiva sporočila in vedo, komu incident takoj javiti, so pogosto pomembnejši od dodatnega varnostnega vmesnika. Organizacijski postopki, kot so jasno določene odgovornosti, redno usposabljanje in preverjeni protokoli odzivanja, določajo, ali se incident konča kot manjša motnja ali kot resna kriza. Kibernetska varnost tako ni le tehnično vprašanje, temveč vprašanje organizacijske kulture in discipline pri vsakodnevnem delu z digitalnimi orodji.

Zaščita podatkov zahteva jasna pravila, ne le orodja

Podatki so pogosto najdragocenejše premoženje organizacije, zato je njihova zaščita nekaj več kot šifriranje ali varnostno kopiranje. Potrebna so jasna pravila o tem, kdo ima dostop do katerih podatkov, kako dolgo se hranijo in kako se obravnavajo v primeru incidenta. Brez takšnih pravil tudi tehnično dobro zaščiteni podatki ostajajo ranljivi, saj napake pri dostopu ali nejasne odgovornosti pogosto povzročijo več škode kot sam tehnični vdor.

Pripravljenost na incidente kot odločilni dejavnik

Podjetja, ki imajo vnaprej pripravljen načrt odziva na incidente, so v krizni situaciji opazno hitrejša in bolj organizirana od tistih, ki se z vprašanjem varnosti ukvarjajo šele, ko se nekaj zgodi. Pripravljenost pomeni jasno določene korake, kdo je odgovoren za komunikacijo, kako se omeji škoda in kako se iz dogodka pridobi nauk za prihodnost. Takšen pristop zahteva razumevanje tehnologije, a tudi organizacijskih procesov in človeškega vedenja v stresnih razmerah.

Interdisciplinarno znanje kot temelj digitalne varnosti

Ker se kibernetska varnost dotika tehnologije, prava, poslovnih procesov in človeškega vedenja, je potrebno znanje, ki presega ozko tehnično usposabljanje. V okviru magistrskega programa Spletna znanost in tehnologije na naši univerzi povezujemo računalništvo, družboslovje in inovativne pristope, da bi študentom omogočili razumevanje digitalnih rešitev z več zornih kotov hkrati. Tak interdisciplinaren pristop je po naših izkušnjah ključen za oblikovanje varnejšega in bolj zanesljivega spletnega okolja.

Izbirni predmeti, usmerjeni v praktično razumevanje tveganj

V strukturi programa so izbirni predmeti zasnovani tako, da študentom omogočajo poglobitev v področja, ki jih zanimajo, od tehnoloških vidikov spletnega razvoja do družbenih razsežnosti digitalizacije. Takšna prilagodljivost študentom omogoča, da si znanje oblikujejo glede na svoje poklicne cilje, hkrati pa pridobijo širši vpogled v to, kako tehnologija, organizacija in uporabniki sovplivajo na varnost digitalnih sistemov.

Predavatelji z izkušnjami iz prakse in raziskovanja

Pri izvedbi programa sodelujejo predavatelji, kot so Krunoslav Antoliš, Andrej Dobrovoljc in Matej Mertik, ki v izobraževalni proces prinašajo raznoliko strokovno in raziskovalno ozadje. Takšna sestava predavateljskega kadra študentom omogoča, da teoretična znanja povezujejo s konkretnimi izzivi, s katerimi se organizacije srečujejo pri zagotavljanju varnosti svojih digitalnih sistemov in podatkov.

Kibernetski incident pogosto deluje kot streznitev, ki pokaže, da varnost ni zgolj tehnično vprašanje, temveč kombinacija ljudi, procesov in pripravljenosti na nepredvidene razmere. V naši instituciji zato z magistrskim programom Spletna znanost in tehnologije ponujamo znanje, ki povezuje te razsežnosti in bralcem, ki razmišljajo o nadaljnjem izobraževanju na tem področju, omogoča poglobljeno razumevanje sodobnih digitalnih tveganj.

Naročnik članka je: Alma Mater Europaea

Nalaganje
Nazaj na vrh