Ideja za Kip svobode se je rodila v Franciji sredi 19. stoletja. Leta 1865 je francoski pravnik Edouard de Laboulaye, velik občudovalec ameriške demokracije in zagovornik odprave suženjstva, predlagal, da bi Francija ZDA podarila velik spomenik, ki bi predstavljal svobodo, demokracijo in prijateljstvo med državama.

V Franciji

Zamisel je uresničil francoski kipar Frederic August Bartholdi, ki je zasnoval velikanski kip ženske z baklo. Odločil se je, da bo sestavljen iz približno 2,4 milimetra debelih bakrenih plošč, pritrjenih na notranjo kovinsko konstrukcijo. Leta 1871 je odpotoval v Ameriko, kjer je iskal primerno mesto. Pogled se mu je ustavil na majhnem Bedloejevem otočku v newyorškem pristanišču, današnjem Otoku svobode. Po vrnitvi v domovino se je lotil dela. K sodelovanju je povabil Gustava Eiffla, ki je zasnoval notranjo železno konstrukcijo.

Leta 1865 je francoski pravnik Edouard de Laboulaye, velik občudovalec ameriške demokracije in zagovornik odprave suženjstva, predlagal, da bi Francija ZDA podarila velik spomenik, ki bi predstavljal svobodo, demokracijo in prijateljstvo med državama.

Bartholdi je najprej naredil modele, visoke 1,2 metra, 2,7 metra in 11 metrov Pravi kip, visok 46 metrov, so nato zgradili po delih. Leta 1876 je bila dokončana skoraj 13 metrov visoka desna roka z baklo. Še istega leta so jo predstavili na stoletni razstavi v Filadelfiji. Potem je vse do leta 1882 stala na Madison Squareu v New Yorku. To je spodbudilo Američane, da so začeli pospešeno zbirati denar za podstavek. Tudi v Franciji niso mirovali. Leta 1878 so na svetovni razstavi v Parizu predstavili še glavo z rameni. Celoten kip so dokončali in sestavili v Parizu leta 1884. Za njegov zunanji ovoj so porabili okoli 80 ton bakra. Zato je bil sprva rdečerjav, z leti pa je zaradi naravne oksidacije dobil značilno zeleno patino. Celoten kip tehta približno 254 ton.

V Ameriki

V Ameriki se je zapletalo z denarjem, zato je gradnja podstavka zastala. Takrat je pri zbiranju sredstev priskočil na pomoč Joseph Pulitzer, založnik časopisa New York World. V njem je objavil ime vsakega darovalca, ne glede na višino njegovega prispevka. V petmesečni kampaniji je več kot 120.000 ljudi prispevalo več kot 100.000 dolarjev. Med darovalci so bili tudi otroci in številni revnejši Američani.

Kip so razstavili na 350 kosov in jih ladjo Isere prepeljala v ZDA. Njen prihod je v newyorškem pristanišču 17. junija 1885 pozdravila navdušena množica. Potem ko so aprila naslednje leto dokončali podstavek, se je začela montaža. Posamezne dele kipa so s pomočjo dvigal in odrov ročno sestavljali na vrhu podstavka. Slovesna otvoritev ob navzočnosti ameriškega predsednika Groverja Clevelanda in Bartholdija je bila 28. oktobra 1886. Po nekaterih podatkih jo je spremljalo več kot milijon ljudi.

Bogata simbolika

Newyorčani so bili na Kip svobode resnično ponosni, saj je bil s 93 metri takrat najvišji kip v ZDA. Do leta 1902 je služil tudi kot svetilnik, vendar se je pozneje izkazalo, da njegova svetloba ni bila dovolj učinkovita za navigacijo.

Richard Morris Hunt je zasnoval kamniti podstavek, ki stoji znotraj nekdanje vojaške utrdbe. Kdor se hoče povzpeti do glave, mora premagati 377 stopnic. Na vrhu glave je krona s petindvajsetimi okni, skozi katere je čudovit razgled na okolico.

Poleg pozlačene bakle, ki predstavlja luč svobode, imajo simbolni pomen tudi drugi deli. Iz krone izhaja sedem žarkov, ki predstavljajo sedem celin in sedem morij. Žena v nagubani obleki drži v levici ploščo, na kateri je z rimskimi številkami zapisan 4. julij 1776 – datum ameriške neodvisnosti. Ob njenih nogah so zlomljeni okovi in verige, ki simbolizirajo osvoboditev izpod tiranje in suženjstva.

Poleg pozlačene bakle, ki predstavlja luč svobode, imajo simbolni pomen tudi drugi deli: krona iz katere izhaja sedem žarkov, plošča, na kateri je z rimskimi številkami zapisan 4. julij 1776, ter zlomljeni okovi in verige.

Zob časa

Kip svobode so morali že večkrat temeljito obnoviti. Neprestana izpostavljenost soncu, vetru, dežju in nevihtam ni brez posledic. Prvič je bil kip resneje poškodovan leta 1916 ob eksploziji v pristanišču. Od takrat naprej dostop do bakle iz varnostnih razlogov ni več mogoč. Med večje posege sodita obnova v 80. letih 20. stoletja in zamenjava poškodovane bakle leta 1986. Originalna bakla je danes razstavljena v Muzeju Kipa svobode. Pri obnovi so zarjavele dele notranjega železnega ogrodja zamenjali z nerjavnim jeklom.

Predlani je Otok svobode (Liberty Island), na katerem stoji Kip svobode, obiskalo 3,8 milijona ljudi. Vendar se je le peščica lahko povzpela vse do krone, saj je vstop v notranjost zaradi varnosti precej omejen.

Članek je bil objavljen v reviji Radovednež (10/2026).