V tem tednu, ko v Beli hiši gostijo kitajskega predsednika Huja Jintaa, kritiki glasno spominjajo na seznam človekovih pravic, ki jih na Kitajskem vztrajno kršijo tudi v današnjem času. Borci za človekove pravice pozivajo ameriškega predsednika, naj v pogovorih s kitajskim kolegom 'energično' spregovori o tematiki kršenja človekovih pravic na Kitajskem.

V pričakovanju obiska kitajskega predsednika so se v prestolnici Združenih držav Amerike, v Washingtonu, vrstili številni protesti in novinarske konference, prišlo je celo do aretacij. Predstavniki republikanske stranke med najhujše kršitve človekovih pravic na Kitajskem, ki jih podpira tamkajšnja komunistična vlada, prištevajo kitajsko politiko enega otroka, prisilno opravljanje splavov in sterilizacij, aretacijo in mučenje političnih nasprotnikov in zaprtje lanskega Nobelovega nagrajenca za mir Liuja Xiaoboja.

Po besedah republikanskega predstavnika je kitajski predsednik Hu 'svetu dal jasno vedeti, kakšno politiko strahu izvaja njegova vlada', ko ni dovolil Nobelovemu nagrajencu Xiaoboju, zagovorniku postopne demokratične reforme, potovanja v Oslo, kjer bi mu izročili prestižno nagrado. Kitajski predsednik je v strahu, da bi kdo izmed njih nagrado sprejel v Xiaobojevem imenu, celo ženo in prijatelje Nobelovega nagrajenca spravil v hišni pripor.

Po mnenju republikancev je ameriški predsednik Barack Obama, sam prejemnik Nobelove nagrade za mir leta 2009, še posebej obvezan, da kitajskega predsednika pozove k izpustitvi Liuja Xiaoboja ter da ostro obsodi mučenje in zaprtje političnega zapornika Gaa Zhishenga, ki je v zadnjih letih pozornost mednarodne javnosti pritegnil z množično kampanjo proti prisilnem splavu v kitajski provinci Šandong.

Predsednika Obamo pozivajo tudi k podpori vseh ostalih državljanov republike Kitajske, ki so v svoji domovini izpostavljeni diskriminaciji in mučenju, med njimi pa posebej omenjajo 'podzemne' kristjane, tibetanske budiste in ujgurske muslimane, katerih izvorni državi vlada predsednika Huja obravnava kot vojaška zasedena ozemlja, zagovornike demokracije, severnokorejske begunce, ter uporabnike svetovega spleta, ki so nenehno izpostavljeni cenzuri in nadzoru.

Kot posebej težak ameriški republikanci označujejo položaj kitajskih žensk, ki so ves čas pod pritiskom državnega sistema enega otroka, kdor koli pa to pravilo krši, je deležen ostrih kazni s strani kitajske vlade. 'Nenačrtovani' otroci nimajo pravice do izobraževanja in do zdravstvene oskrbe, globe za rojstvo otrok 'brez dovoljenja' pa so lahko tudi v višini desetkratnih letnih prejemkov obeh staršev.

Družine, ki si plačila globe ne morejo privoščiti, lahko zaprejo v ječo ali pa jim uničijo dom, zgodi se tudi, da najmlajšega otroka v družini umorijo. Če ženske svojih otrok niso pripravljene izročiti, jih zaprejo, in če pobegnejo, se ostro znesejo nad njihovimi družinskimi člani. Nosečnice, ki zavrnejo opravljanje splava, pogosto prisilno odvedejo na klinike in brez njihovega soglasja prekinejo njihovo nosečnost. Travme kitajskih žensk so po besedah ameriških republikanskih politikov nepopisne, saj svoje materinstvo živijo v nenehnem strahu, ki ga ustvarja kitajska komunistična vlada.

Republikanci so precej kritični do predsednika Obame, saj po njihovem mnenju v zadnjih dveh letih 'razen medlih opozoril' ni storil ničesar proti očitnem kršenju človekovih pravic tako na Kitajskem kot tudi drugod po svetu.