Vladni uslužbenci na Kitajskem ugrabljajo ‘nezakonite’ otroke, novorojenčke, ki na svet pridejo kot drugo- ali tretjerojenci, po potrebi pa tudi edinčke. Neka sirotišnica, ki otroke oddaja v posvojitev, za vsakega novorojenca prejme 2760 dolarjev, vladnim uslužbencem je od te vsote ‘namenjenih’ 142 dolarjev. Družinska politika enega otroka na Kitajskem vodi v prisilno opravljanje splavov in sterilizacij, selektivnih splavov ženskih zarodkov ter v aretacijo aktivistov, ki se borijo proti tovrstni zlorabi.

Kitajske oblasti v Hunanu so pričele z raziskavo o inozemski prodaji okoli dvajsetih otrok, rojenih materam, ki so ‘kršile’ pravilo enega otroka v družini. Isti ljudje, ki izvajajo nadzor nad upoštevanjem družinske politike, obenem ugrabljajo novorojene otroke in jih prodajajo sirotišnicam. Kot je poročala katoliška agencija Asianews, so vladni uslužbenci v Hunanu omenjene novorojenčke ugrabili in s posredovanjem sirotišnice v Shaoyangu prodali družinam v Združenih državah Amerike in na Nizozemskem.

Sirotišnica je za vsakega prodanega otroka prejela 2760 ameriških dolarjev, vladni uslužbenci pa po 142 dolarjev. Nekaj teh ‘prodaj’ je bilo izvršenih že med leti 2002 in 2005. Vodja sirotišnice, Jiang Dewe, pojasnjuje, da so bili omenjeni otroci označeni kot ‘zavrženi’ s strani vlade in da so se zato znašli na seznamu za posvojitve.

V povezavi z družinsko politiko enega otroka se na Kitajskem pojavlja nepregledno število pritožb različnih zlorab. Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja je kitajska vlada prisilno uveljavila zakon o družinah z enim otrokom, v Pekingu pa danes velja pravilo, da smejo mestni pari imeti enega otroka, na podeželju pa je družinam izjemoma dovoljeno imeti dva otroka, če je prvorojeni ženskega spola. Vse pare, ki to pravilo kršijo, doleti denarna kazen v višini petih do desetih povprečnih plač kitajskega delavca. Vladni uslužbenci, ki skrbijo za nadzor izvajanja družinske politike, so za svoje delo finančno ‘spodbujeni’, obenem pa ljudem odvzamejo vse premoženje, pogosto tudi nepremičnine in zemljo.

Vse pogosteje od žensk, ki so noseče drugič ali tretjič, zahtevajo opravljanje prisilnih splavov, tudi če so bodoče matere že v devetem mesecu nosečnosti, pare napotijo tudi v prisilno sterilizacijo. Chen Guangcheng, slepi aktivist iz Shandonga, ki je o prisilnih splavih in sterilizacijah javno spregovoril, je bil obsojen na štiri leta zaporne kazni. Na prostost je bil izpuščen v lanskem septembru, še vedno pa je v hišnem priporu.

Družinska politika enega otroka in naklonjenost moškim potomcem je na Kitajskem zaradi selektivnih splavov ženskih zarodkov že povzročila neuravnoteženost med moškim in ženskim spolom. Podatki zadnjega popisa prebivalstva kažejo, da na vsakih sto žensk na Kitajskem prebiva stoosemnajst moških.

V zadnjem desetletju so v tujini posvojili najmanj šestinosemdeset tisoč kitajskih otrok, največ v Združenih državah Amerike.