Kitajski katoliški škof Joseph Wei Jingyi, ki ga vlada v Pekingu ne priznava, upa na skorajšnji podpis sporazuma med Kitajsko in Svetim sedežem. Prej ko bosta obe državi dosegli konkreten in za obe strani sprejemljiv sporazum, toliko bolje, je škof iz Qigiharja v kitajski severovzhodni pokrajini Heilongjiang dejal v pogovoru za spletni portal »Vatican Insider«. 48-letni cerkveni dostojanstvenik je obenem posvaril pred pretirano naglico. Pomembneje je, da proces ves čas napreduje. O podrobnostih trenutnih pogajanj sicer ni obveščen, »vemo pa, da delo napreduje«.



Morebitni sporazum bi lahko vplival tudi na t.i. »podzemne škofe« na Kitajskem, torej tiste, ki jih imenuje papež, kitajska vlada pa jih ne priznava. Konec letošnjega julija je hongkongški kardinal John Tong Hon v obširnem prispevku orisal prednosti rešitve tega vprašanja. »Zaradi pomankljivega razumevanja s strani kitajske vlade za svetega očeta nikoli ni bilo preprosto uradno imenovati kitajskih škofov, zaradi česar se edinost Cerkve na Kitajskem z vesoljno Cerkvijo nikoli ni mogla izraziti v polnosti«, je zapisano v Tongovem več strani dolgem prispevku, ki ga je objavila tudi katoliška agencija Asianews.

Okoli 13 milijonov izmed več kot 1,3 milijarde prebivalcev Ljudske republike Kitajske je katoličanov; oblasti jih priznavajo okoli šest milijonov. Posebnost kitajskega katolištva je razdeljenost v dve skupini: poleg režimu zvestega in državno priznanega »Domoljubnega združenja kitajskih katoličanov« obstaja tudi t.i. podzemna Cerkev, ki je v edinosti s papežem.

»Domoljubni kristjani« so z državnim dovoljenjem lahko dejavni od leta 1957 oziroma od konca kitajske kulturne revolucije (1966-1976). Člani podzemne Cerkve pa so s strani države nenehno deležni različnih sankcij. Duhovniki in škofje so pogosto aretirani in zaslišani. Po začasnem približanju so v preteklih letih zaradi pritiska državnega vodstva brez papeževega privoljenja znova posvetili več škofov.

Vir: Kathpress
Foto: splet