Slepi učitelj sanja o šoli, kjer se ne bi posvečali le znanju, dosežkom in učnim načrtom, temveč bi gradili odnose, se zanimali za učence in jim pomagali odraščati. Realizira jih, ko za eno leto vstopi v razred problematičnih maturantov. Ker jih ne vidi, ima edinstven način preverjanja prisotnosti: ob imenu morajo povedati nekaj, kar se jim dogaja v življenju.

Roman, ki sicer na začetku lahko zmede z nekaj dvoumnostmi (pouk naravoslovja, ki spominja na filozofijo, problematični dijaki, ki to niti niso, najstniki, ki neverjetno hitro razkrivajo globoke stiske in težave), pritegne z neustavljivim, rahlo iluzornim hrepenenjem po svetu, kjer bi znali resnično videti drug drugega. A. R.