Klic iz Jeruzalema
Klic iz Jeruzalema
Kakšno je vzdušje v Sveti deželi? Prevladuje veselje ali skrb?
Po objavi sporazuma so ljudje bolj kot veselje čutili olajšanje. Nekateri so se veselili, da se je končno ustavilo bombardiranje Gaze z vso smrtjo in uničenjem, ki ju je povzročilo. Drugi so bili hvaležni za izpustitev talcev, ki so bili zaprti dve leti. Spet drugi so si drznili upati, da bo to morda pomenilo konec nesmiselnega prelivanja krvi na obeh straneh.
Toda še to bežno olajšanje je hitro zbledelo. Niso še vrnili trupel vseh mrtvih talcev. Mnogi so pokopani pod ruševinami neskončnega uničenja. Pripovedi tistih, ki so se vrnili živi, so srhljive. Več kot polovica območja Gaze je še vedno pod izraelskim nadzorom in je nedosegljiva za več sto tisoč prebivalcev. Tisti, ki lahko »odidejo domov«, komaj prepoznajo svoje soseske, spremenjene v prah. Na Zahodnem bregu se nadaljujejo nasilje naseljencev in vojaški napadi. Da, imamo prekinitev ognja – toda ni še sledu tistega, čemur bi lahko rekli prvi kamen v gradnji miru.



