Papež Frančišek je včeraj nagovoril skupščino Združenih narodov v New Yorku, kjer mu je prisluhnilo več kot 120 državnih in vladnih voditeljev, ki jih je sveti oče pozval k okrepljenim prizadevanjem za vključevanje revnih v družbo in ustvarjanje družbene pravičnosti. Papežev nagovor je bil uvod v zasedanje o trajnostnem razvoju, na katerem naj bi predstavili globalne razvojne cilje do leta 2030. Tokratna skupščina državnih in vladnih voditeljev je največja v 70-letni zgodovini Združenih narodov.



V zadnjih petdesetih letih so papeži na sedežu Združenih narodov spregovorili petkrat, tokrat pa se je prvič zgodilo, da je voditelj katoliške Cerkve govoril v okviru rednega zasedanja skupščine. Med navzočimi sta bila med drugim ameriški predsednik Barack Obama in kubanski državni voditelj Raul Castro. V veliki dvorani Steklene palače so sedeli tudi visoki predstavniki držav, kot so Iran, Rusija in Savdska Arabija.

Papež je v nagovoru izpostavil odgovornost državnih voditeljev za ohranjanje stvarstva. Ob tem je jasno poudaril odvisnost med uničevanjem okolja in razcepljenostjo človeštva na privilegirane in izključene: »Za vsa verska prepričanja je okolje temeljna dobrina. Zloraba in uničevanje okolja sta povezana z netrajnostnim procesom izključevanja. Sebično in brezmejno stremljenje po prevladi in materialni blaginji v resnici vodi k temu, da materialne vire, ki so na voljo, neprimerno izkoriščamo in ob tem izključujemo šibke in manj sposobne, ker so to bodisi invalidi, morda jim primanjkuje ustreznega tehničnega znanja in orodij, ali pa njihova sposobnost političnega odločanja ni dovolj daljnosežna. Gospodarska in družbena izključenost pomeni popolno zavračanje človeškega bratstva in solidarnosti in izjemno hud napad na človekove pravice ter na okolje«, je dejal papež Frančišek.

Kot ključ do razvoja je sveti oče označil izobrazbo. Ta predstavlja temelj za uresničenje razvojnih ciljev do leta 2030 in za okrepitev okolja. Vladajoči bi si morali še naprej po svojih najboljših močeh prizadevati za minimalne materialne in duhovne temelje, ki bi zagotavljali človeka dostojno življenje ter ustanovitev in vzdrževanje družine. »Ta absolutni minimum ima na materialnem področju tri imena: stanovanje, delo in zemlja – na duhovnem področju pa eno samo ime: duhovna svoboda, ki obsega versko svobodo, pravico do izobrazbe in druge državljanske pravice.«

Dostop vseh do nujno potrebnih materialnih in duhovnih dobrin pomeni »lastno stanovanje, dostojno in primerno plačano delo, ustrezno prehrano in pitno vodo, versko svobodo in na splošno: duhovno svobodo ter pravico do izobrazbe«. Ti stebri celostnega razvoja človeka imajo tudi skupni temelj, namreč pravico do življenja.

Papež je spregovoril tudi o miru in ob tem poudaril, da ne bo nikoli nehal ponavljati »stalnih pozivov zaradi bolečih položajev na celotnem Bližnjem Vzhodu, v Severni Afriki in drugih afriških državah, kjer so kristjani skupaj z drugimi kulturnimi in narodnostnimi skupinami ter celo z nekaterimi pripadniki večinske veroizpovedi, ki se niso pripravljeni zaplesti v vrtinec sovraštva in nasilja, prisiljene priče uničenja svojih kultnih krajev, svoje kulturne in verske dediščine, svojih domov in svoje lastnine«. Frančišek je spomnil tudi na trenutno begunsko krizo, saj so mnogi ljudje »postavljeni pred izbiro, da zbežijo ali pa svoje vztrajanje pri lastnini in miru plačajo z življenjem ali s suženjstvom«.

Ne le v primerih verskega ali kulturnega preganjanja, temveč v vsakem konfliktnem položaju – tudi v Ukrajini, v Južnem Sudanu, na območju velikih afriških jezer, v Siriji in Iraku – imajo »konkretne osebe prednost pred strankarskimi interesi, ne glede na to, kako legitimni so«, je Frančišek dejal z mislijo na politično upravičevanje vojaških napadov.

Nagovor pred skupščino ZN je bil drugi »politični« nagovor med papeževim petdnevnim obiskom v ZDA. Minuli četrtek je sveti oče v nagovoru ameriškemu kongresu izpostavil notranje politične teme, kot so pravica do svobode, smrtna kazen in boj proti revščini.

Vir: Kathpress
Foto: splet