Poročilo organizacije Open Doors, o katerem smo poročali TUKAJ, bo v torek, 27. januarja, predstavljeno tudi v Evropskem parlamentu; sogostitelj dogodka bo slovenski evroposlanec iz vrst Evropske ljudske stranke mag. Matej Tonin.

Gre za to, da ima EU osebo, ki dnevno opozarja na te stvari, o tem javno govori in vrši pritisk na evropske institucije, države članice.

Opozorilo slovenskega poslanca

Decembra lani smo se z njim pogovarjali prav o tej temi – preganjanju kristjanov in o tem, kaj lahko Evropska unija naredi za njegovo preprečevanje oz. vsaj omilitev. Kot je v pogovoru dejal poslanec Tonin, gre za problem, ki je izredno kompleksen in ga ni mogoče rešiti z danes na jutri, je pa po njegovem prepričanju »v tem trenutku ključno, da začnemo na te stvari sistematično opozarjati, temu pa lahko sledijo sankcije in ukrepi zoper države, v katerih preganjajo kristjane.«

Matej Tonin si sistematično prizadeva biti glas preganjanih kristjanov. FOTO: Frédéric Marvaux/Evropski parlament

S kolegi iz poslanske skupine EPP si zato prizadeva pritiskati tudi na Evropsko komisijo, naj naredi določene korake, med njimi tudi naslednjega: »Zavedam se, da gre včasih za bolj simbolne stvari, pa vendar: že eno leto recimo nimamo imenovanega posebnega odposlanca EU za svobodo veroizpovedi. Gre za to, da ima EU osebo, ki dnevno opozarja na te stvari, o tem javno govori in vrši pritisk na evropske institucije, države članice.«

Položaj posebnega odposlanca EU za versko svobodo je bil ustanovljen leta 2016. Zadnji imenovani nosilec te funkcije, Belgijec Franciscus Van Daele, je mandat zaključil leta 2024.

Dodaten pritisk Evropskega parlamenta

Pobuda, o kateri je govoril poslanec Tonin, dobiva konkretnejše obrise. Evropski parlament je te dni na zasedanju v Strasbourgu tudi uradno pozval Evropsko komisijo, naj znova zapolni prazno mesto posebnega odposlanca EU za svobodo veroizpovedi in prepričanja zunaj evropske povezave.

Poslanci so, kot poroča agencija Kathpress, poudarili potrebo po ustrezni vidnosti, kontinuiteti in opremljenosti tega posebnega predstavnika, da bi lahko učinkovito spodbujal svobodo veroizpovedi in prepričanja po vsem svetu. Položaj je nezaseden že dobro leto dni. Parlament je svoje stališče sprejel v okviru obsežnega poročila o človekovih pravicah in demokraciji v svetu, ki je bilo v sredo v Strasbourgu sprejeto z večino poslanskih glasov.

Poslanci so izpostavili, da bi redno poročanje posebnega odposlanca parlamentu še dodatno okrepilo preglednost in sodelovanje na tem področju. Zavzeli so se tudi za tesno sodelovanje predstavnika za svobodo veroizpovedi s posebnim predstavnikom EU za človekove pravice ter s skupino za človekove pravice Sveta EU.

Položaj posebnega odposlanca je bil ustanovljen leta 2016. Zadnji imenovani nosilec te funkcije, Franciscus Van Daele, je mandat zaključil leta 2024. Posebni odposlanec med drugim usklajuje diplomatski dialog s tretjimi državami ter z verskimi in neverskimi organizacijami.

Med ključne naloge spadajo tudi spodbujanje verske raznolikosti in tolerance v izobraževalnih programih in učnih načrtih, podpora preventivnim ukrepom proti verskemu ekstremizmu ter krepitev medverskega sodelovanja.

Po svoje je zaskrbljujoče, da Evropska komisija sploh potrebuje dodatne parlamentarne »brce«, da imenuje primernega človeka za ta položaj.

Ignoranca Evropske komisije?

Po svoje je zaskrbljujoče, da Evropska komisija sploh potrebuje dodatne parlamentarne, če smemo uporabiti ta izraz, »brce«, da imenuje primernega človeka za ta položaj. Že v preteklosti se je vedno znova izkazovalo, da je ta položaj dalj časa ostajal nezaseden. Izkušen in v mednarodnem okolju izredno ugleden belgijski diplomat Van Deale je bil na položaj posebnega odposlanca imenovan decembra 2022, in sicer potem, ko je bil ta položaj izpraznjen več kot leto dni. Njegov predhodnik je bil ciprski politik Christos Stylianides, ki je bil na ta položaj imenovan maja 2021 (a je kmalu odstopil zaradi imenovanja za ministra v grški vladi), pred tem pa je bil položaj nezaseden kar dve leti.

Slovak Jan Figel je bil prvi posebni odposlanec EU za versko svobodo. FOTO: Igor Vojinovič

Po mnenju kritičnih analitikov to dejstvo kaže na pomanjkanje interesa Evropske komisije za sicer izredno pereče vprašanje verske svobode v svetu. Da pa se da s tega položaja narediti veliko konkretnega, je dokazal prvi posebni odposlanec za versko svobodo v obdobju 2016–2019, slovaški politik Jan Figel, ki je imel med drugim eno osrednjih vlog pri izpustitvi Asie Bibi, obsojenke na smrt po spornem pakistanskem zakonu o blasfemiji.