Pred Državnim zborom se je zbralo nekaj sto kmetov iz različnih koncev države. Z različnimi transparenti in napisi, a brez traktorjev, so opozorili na zahteve, ki jih terjajo od odločevalcev. Najprej osvetlimo nekatere njihove zahteve, v nadaljevanju pa preberite izjave udeležencev protesta.

FOTO: Tatjana Splichal

Kritični do sporazuma EU-Mercosur

Med štirimi glavnimi protestnimi zahtevami kmetje najprej izpostavljajo vzpostavitev ukrepov za zaščito slovenskih kmetov in potrošnikov, ki se nanaša na sprejetje sporazuma EU-Mercosur in ostalih trgovinskih sporazumov. Kot pravijo, naj bi sporazum vključeval varovalke za zaščito evropskih in slovenskih kmetov. »Država se je odločila, da bo prodala slovenske kmete in potrošnike za interese kapitala. Zato zahtevamo takojšnjo vzpostavitev in uskladitev ustreznih varovalk za zaščito slovenskih kmetov in potrošnikov po vzoru držav, ki so proti sporazumu EU-Mercosur.«

FOTO: Tatjana Splichal

Zaščita kmetijskih zemljišč

Druga zahteva kmetov se dotika zaščite kmetijskih zemljišč. »Država se sicer hvali z zaščito kmetijskih zemljišč, vendar hkrati dopušča izgradnjo infrastrukture poplavne varnosti, gradnjo avtocest, ostale infrastrukture, industrijskih con in drugih investicij kapitalskih interesov na najbolj rodovitnih kmetijskih površinah,« so kritični kmetje, pri čemer so zlasti glasni pri zaustavitvi postopkov za sprejem Državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Savinjski dolini in drugih podobnih postopkov umeščanja.

FOTO: Tatjana Splichal

Omejitve, ki jih postavlja država, naj država tudi plača

Kmetje vztrajajo tudi, da morajo biti vse omejitve in zahteve s strani države in zavodov plačane. Pričakujejo, da vse, kar jim naloži država, država tudi plača. »Zahtevamo primerno popolno plačilo za vse obstoječe in nove zahteve in ukrepe, ki izhajajo iz naslova okolja in podnebja ter iz nacionalnega načrta za obnovo narave v kmetijskih ekosistemih.« Med drugim želijo 100-odstotno financiranje preventivnega cepljenja modrikastega jezika s strani države in refundacijo opravljenih storitev in povrnitev gospodarske škode zaradi posledic modrikastega jezika na vseh dovzetnih živalskih vrstah.

FOTO: Tatjana Splichal

Skupna kmetijska politika

Njihova četrta prednostna zahteva pa je, da mora Slovenija zavzeti jasno stališče za ločena sredstva za Skupno kmetijsko politiko »s poudarkom na plačilih za podnebne in okoljske ukrepe v višini 100 odstotkov in 30-odstotno povečanje kompletnega SKP za 5-letno obdobje«.

FOTO: Tatjana Splichal

Izjave protestnikov:

Boštjan Slemenšek, predsednik Združenja slovenske kmečke iniciative

»Zemlja za nas ni lastnina, ki se jo da zamenjati ali prodati. Je odgovornost, je dediščina, je obljuba, da bo tudi jutri kruh na mizi. To obljubo izpolnjujemo vsak dan. Danes smo na protestu, ker se iz nas norčujejo. Tisti, ki odločajo, govorijo o kmetijstvu, kot da gre za hobi. Za pisalnimi mizami sprejemajo odločitve, ki jih sami nikoli ne bi zmogli živeti. Zahtevamo pogoje, v katerih bo kmet lahko kmet in zahtevamo spoštovanje do dela, brez katerega ta država ne more obstajati. Mi bomo vztrajali, ker ko kmet obupa, propadeta prihodnost in država.«

Boštjan Slemenšek, predsednik Združenja slovenske kmečke iniciative. FOTO: Tatjana Splichal

Rok Sedminek, kmet iz Spodnje Savinjske doline

»Prihajam iz Spodnje Savinjske doline, znane po zelenem zlatu, v prihodnje bo pa verjetno dolina črnega blata. Mi smo čisti dokaz, kako se ne spoštuje lastine, kako se iz pisarne vodi projekte. Potem pa za božič dobimo državni prostorski načrt glede poplavne varnosti Spodnje Savinjske doline. Mi brez nas o nas ne dovolimo ničesar več. Na prvem mestu je prehranska varnost, kajti brez prehranske varnosti tudi poplavne varnosti ne bomo potrebovali.«

FOTO: Tatjana Splichal

Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije

»Naša zahteva je jasna. Pri trgovinskih sporazumih Evropske unije mora biti najprej zaščiten potrošnik. Zaslužite si kakovostno, varno in pošteno pridelano hrano, ki zraste na naši zemlji in za katero stoji slovenski kmet. Ne pristajamo na to, da se na naše krožnike uvaža hrana, pridelana s hormoni, pesticidi in antibiotiki, ki so pri nas že desetletja prepovedani. Kar je pri nas prepovedano, ne sme biti dovoljeno skozi zadnja vrata trgovinskih sporazumov. A prav to se dogaja. Sporazum EU-Mercosur odpira vrata uvozu hrane iz Južne Amerike. Uvoz hrane je količinsko omejen, a posledice niso.«

Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. FOTO: Tatjana Splichal

Mateja Sečnik, slovenska kmetica leta 2025

»Kmetice in kmetje vstajamo zgodaj zjutraj in ležemo pozno v noč. Pogosto vstajamo tudi ponoči. To je naše življenje in se ne pritožujemo. Zavedamo se, da je naše delo odvisno od narave, saj je to podjetje na prostem. Smo varuhi podeželja. Malo ga imamo v Sloveniji, na naši rodovitni zemlji pa rastejo tovarne in trgovine. Če bomo opustili kmetovanje, se bodo površine zarasle. Tam ne bo več njiv ali travnikov ali prostora za zaščitene rastline in živali. O naši samooskrbi lahko samo sanjamo še naprej. Kmet v našem okolju postaja redkost. Mladim bi morali omogočiti dobro delovno okolje, vendar se bojim, da mladi več ne vidijo priložnosti in spodbude, da ostajajo na kmetiji.«

Mateja Sečnik, slovenska kmetica leta 2025. FOTO: Tatjana Splichal

Eva Golob, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine

»Mladi kmetje kljub vsem izzivom verjamemo v slovensko zemljo, slovensko hrano in slovensko prihodnost. A sistem ne deluje v prid slovenskemu kmetu. Vse prepogosto se srečujemo s težavo pri prodaji lastnih pridelkov in izdelkov, in to prav v panogah, kjer je Slovenija že tako ali tako izrazito nesamooskrbna, na primer pri sadju, zelenjavi, prašičjem mesu in drugih ključnih živilih. Medtem ko se naša domača pridelava duši, v javne prehranske obrate vstopa hrana iz tujine. To je nesprejemljivo. Ne zahtevamo privilegijev, pač pa poštene pogoje.«

 Eva Golob, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine. FOTO: Tatjana Splichal

Andrej Hribar, Društvo slovenski kmet

»Ko sem prebiral odgovore kmetijskega ministrstva na naše zahteve na približno 28 straneh, se mi je porajala le ena misel v glavi. Povsod je poudarjen kmet, da mora preživeti. Od preživetja nas kmetov je odvisno nekaj tisoč delovnih mest, ki se živijo od nas. Ko bo enkrat razmerje en kmet na enega uradnika, bo slabo za vse skupaj. Zato poudarjam, nič o kmetu brez kmeta.«

Andrej Hribar, Društvo slovenski kmet. FOTO: Tatjana Splichal

Milan Kalan, Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije

»V Sloveniji imamo okoli 4000 ekoloških kmetij. Od tega je 80 odstotkov gorskih in višinskih, kjer je intenzivno kmetovanje nemogoče, zato bi bila ta zemlja obsojena na zaraščanje. Glavni pridelek teh kmetij je travinja, ki je namenjen travojedim živalim. Živali se sicer odkupujejo po nekoliko višjih cenah, a slovenskega ekološkega mesa in drugih izdelkov na trgovinskih policah skoraj ne najdemo. Res je, da je proizvodnja ekoloških kmetij manjša, a zato imamo velike razvojne možnosti.«

Milan Kalan, Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije. FOTO: Tatjana Splichal

Leon Zemljič, kmet s Kočevskega glede problematike širjenja zveri

»Z začetne populacije približno 250 medvedov, 20 volkov smo prišli danes na okoli 1000 medvedov, od 150-200 volkov, neugotovljeno populacijo šakalov, ki jih je bilo prej le za vzorec. Za prehrano teh zveri so morali poskrbeti z višanjem števila parkeljske divjadi, ki so osnovna prehranska baza zveri. Jelenjad in prašiči so se širili na področja, kjer teh tradicionalno ni bilo, zveri pa so sledile hrani.«

Leon Zemljič, kmet s Kočevskega. FOTO: Tatjana Splichal

Aleksander Reberšek, poslanec NSi

»Tudi sam izhajam s podeželja, tam sem odrasel. Kmetijstvo mi je blizu. Vedno gledam, da kupujem slovenske izdelke in s tem ohranjam delovna mesta na podeželju. Protesta pa se udeležujem tudi zato, ker prihajam iz Spodnje Savinjske doline. To je dolina, ki jo je predsednik vlade Robert Golob označil za manjšino. Mi niti slučajno nismo manjšina. Ne strinjam z državnim prostorskim načrtom glede gradnje suhih zadrževalnikov, ki bo vzel 1500 hektarov najboljše kmetijske zemlje v naši Savinjski dolini.«

Aleksander Reberšek, poslanec NSi. FOTO: Tatjana Splichal

Nekatere organizacije podpirajo zahteve, ne pa protesta v predvolilnem času

Pri organizaciji današnjega protesta so poleg Združenja slovenske kmečke iniciative sodelovali tudi člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, Društva slovenski kmet in Zveze kmetic Slovenije. Izvedbe protesta v predvolilnem času pa niso podprli v Zvezi lastnikov gozdov Slovenije, Zadružni zvezi Slovenije in Sindikatu kmetov Slovenije. Predsednik sindikata Anton Medved je za STA pojasnil, da trenutno ne vidijo sogovornika na drugi strani, saj bo vlada v prihodnjih tednih opravljala le še tekoče posle. »Naslednji vladi, pa naj bo leva ali desna, želimo postaviti zahteve in želimo, da se bo usedla s kmeti.«

FOTO: Tatjana Splichal

Kmetijska ministrica: Če bodo zahteve izvedljive, jim bomo prisluhnili

Na današnji protest se je odzvala tudi kmetijska ministrica Mateja Čalušić, ki je za naslednji teden napovedala sestanek s pobudniki kmečkega protesta. Ob tem pričakuje, da ti konkretno in pregledno predstavijo svoje zahteve in rešitve za izzive, ki jih izpostavljajo. Če bodo primerne in izvedljive, jim bo ministrstvo prisluhnilo, je poročala STA. 

Ob tem je zanikala očitke, da ministrstvo ni pripravljeno sodelovati s predstavniki kmetijstva. Poudarila je, da so se v zvezi z zakonodajnimi spremembami in drugimi vsebinami z organizacijami, ki delujejo na področju kmetijstva, sestali skoraj 50-krat, sama pa je s sodelavci lani opravila 78 obiskov po vsej Sloveniji in se srečala s predstavniki vseh zainteresiranih kmetijskih organizacij.