Arhiv Slovenije je izdal knjigo Kranjski Ja­nezi, Napoleonovi soldati, ki sta jo napisala Janez Šumrada in Adrijan Kopitar.

»Nekatere knjige nastajajo počasi in z velikimi težavami, tako da utegne biti večkrat postavljen pod vprašaj celo njihov izid. Pričujoče delo, Kranjski Ja­nezi, Napoleonovi soldati. Francoski vojaški nabor v ilirski provinci Kranjski, 1812–1813, je zagotovo eno od takšnih. Gre za rezultat najinega dolgoletnega raziskovanja, ki so ga prekinjale Šumradove službene obveznosti, kar je pripravo publikacije in njen izid močno zavleklo,« pojasnjujeta avtorja v uvodu.

Izpisati in obdelati podatke za 6.382 vojaških obveznikov iz nabora 1812–1813 na Kranjskem ni bilo lahko delo. Levji delež tega posla je opravil Adrijan Kopitar, ki je v računalniški program vnesel podatke iz glavne naborniške knjige za Kranjsko, ohranjene v štirih debelih zvezkih.

Tako nastalo podatkovno bazo sta avtorja zatem preverjala in dopolnjevala po izvirnikih. Ko je bila v celoti kolacionirana z originali, so bili računalniško pripravljeni izračuni, ki jih objavljata v knjigi.

Vojaški obvezniki iz nabora med Napoleonovo zasedbo Kranjske

Ob tej priložnosti je treba pojasniti, da je bila Kranjska osrednja s Slovenci poseljena notranjeavstrijska zgodovin­ska pokrajina, ki so ji od srede 14. stoletja do leta 1918 (z izjemo »francoskega interludija« med letoma 1809 in 1813) vladali Habsburžani, nazadnje v okviru Avstrijskega cesarstva in nato Avstro-Ogrske. Glavno mesto vojvodine Kranjske je bila Ljubljana, sedanja pre­stolnica Slovenije.

Od časov Marije Terezije naprej je bila dežela razdeljena v tri okrožja: v Gorenjsko (z upravnim središčem v Ljubljani; samo kratek čas na koncu ilirske dobe je bil sedež uprave za Gorenjsko v Kranju), Dolenjsko (Novo mesto) in Notranjsko (Postojna).

»Kranjski Janezi v slovenskem naslovu so zavestno zagrešeni zgodovinski anahronizem,« pojasnjujeta avtorja. Izvirno pomeni besedna zveza rekrute in vojake avstrijskega pešpolka št. 17, ki je imel v ponapoleonskem obdobju od leta 1817 do razpada dvojne monarhije leta 1918 naborno območje na Kranjskem, njegovim na­bornikom in vojakom pa je bilo najpogosteje ime Janez.

Zajetna knjiga (497 strani) je bogat vir podatkov o vojaških obveznikih iz nabora, ki ga je v času Napoleonove zasedbe Kranjske v letih 1812 in 1813 izvedla francoska oblast.

Arhivi o zdravstvu na Slovenskem

Arhivsko društvo in arhivi Slovenije izdajajo znanstveno revijo Arhivi. V 1. številki (201o) je objavljena vrsta prispevkov o zdravstvu na Slovenskem.

Marija Grabnar je prikazala ustvarjalce, skrbnike in uporabnike arhivskega gradiva o zdravstvu na Slovenskem ter fonde zdravstvenih ustanov v pokrajinskih arhivih in Arhivu Republike Slovenije.

Katarina Keber piše o zdravstveni dokumentaciji kot vsestranskem viru v znanstvenih raziskavah (primer socialne zgodovine medicine), Luka Zupanc o varstvu arhivskega gradiva izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacienta, Dunja Dobaja o arhivskih dokumentih kot viru preučevanja socialne zgodovine s poudarkom na socialno-zdravstveni zaščiti mater in otrok v Sloveniji v obdobju med obema vojnama, Zdenka Bonin pa o starejšem arhivskem gradivu o zdravstvu, hranjenem v Pokrajinskem arhivu Koper (s poudarkom na delovanju ubožnih ustanov od 13. do začetka 20. stoletja).

Sestre usmiljenke v zdravstvenih ustanovah

Urška Bratož je prikazala primere nominativnih virov iz zdravniških evidenc kot prispevek k zgodovini zdravstva v Kopru 19. stoletja.

Karla Pacek je raziskala sestre usmiljenke v zdravstvenih ustanovah, Tone Košir rokopisne padarske bukve iz okolice Škofje Loke, Radovan Pulko pa sanatorij ruskega Rdečega križa Vurberk.

Hedvika Zdovc je osvetlila skrb za javno zdravstvo v fondih uprave na območju Zgodovinskega arhiva Celje od druge polovice 19. stoletja do 1941, Marija Počivavšek pa zdravstvo na Celjskem med drugo svetovno vojno.

Maja Primc Žakelj, Vesna Zadnik in Tina Žagar so prikazale register raka Republike Slovenije, Nataša Petelin konserviranje-restavriranje vajeniške knjige mariborskih kirurgov (1776–1837), Tatjana Rahovsky Šuligoj pa strategijo reševanja poplavljenega gradiva preprečevanje, reševanje in odpravljanje posledic nesreče.

Drobci iz Nadškofijskega arhiva Ljubljana

Olga Pivk piše o gradivu o zdravstvu v 19. stoletju v upravnih fondih Arhiva Republike Slovenije, Žarko Štrumbl pa o gradnji Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v letih od 1966 do 1975.

Ivanka Uršič je napisala portret uglednega primorskega zdravnika dr. Antona Prijatelja, strokovnjaka medicine dela.

Gordana Šövegeš Lipovšek je raziskala spolne bolezni v Mariboru in okolici na podlagi matičnih knjig Splošne bolnišnice Maribor v času med obema vojnama.

Gašper Šmid o zdravstvu med svetovnima vojnama v arhivskem gradivu Dravske banovine, Mira Hodnik o prevzemanju arhivskega gradiva zdravstvenih ustanov na primeru Psihiatrične bolnišnice Idrija.

Julijana Visočnik je pod naslovom Zdravstvo in zdravje prikazala drobce iz Nadškofijskega arhiva Ljubljana.