Založba Pivec je izdala knjigo zgodovinarke Vlaste Stavbar Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje ter knjigo s fotografijami fotografa Stojana Kerblerja.

Leta 2017 je minilo sto let od takrat, ko je dr. Anton Korošec, slovenski politik in poslanec v dunajskem parlamentu, v imenu pobratenih južnoslovanskih narodov, Slovencev, Srbov in Hrvatov, prebral Majniško deklaracijo. Dokumentu, ki je izražal jasno politično voljo teh narodov, je sledilo množično spontano gibanje prebivalstva, ki je zaznalo zgodovinski trenutek in politično dozorelo.

Prikaz deklaracijskega gibanja

Knjiga Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje. Slovenska politika v habsburški monarhiji, od volilne reforme do nove države (1906–1918) je plod avtoričinega raziskovanja slovenske politične zgodovine v zadnjih letih habsburške monarhije, od uvedbe splošne in enake volilne pravice do nove države ter vloge vodilnih politikov.

Slovenci so se že pred prvo svetovno vojno v vseh treh političnih strankah navduševali za jugoslovansko idejo. Orisala je kontekst tedanjih političnih razmer, delovanje Slovencev v dunajskem državnem zboru in nastanek Majniške deklaracije.

Osrednji del študije je namenila deklaracijskemu gibanju, in sicer analizi podpisov in izjav podpore Majniški deklaraciji na podlagi arhivskega gradiva iz Pokrajinskega arhiva Maribor in Arhiva Republike Slovenije ter slovenskega in nemškega časopisja.

Pomemben dosežek slovenskega zgodovinopisja

Delo prinaša celovit tabelarni in vsebinski pregled deklaracijskih izjav po historičnih deželah in posameznih krajih ter, kot novost, skupen prikaz deklaracijskega gibanja v številkah.

Je prispevek k razumevanju narodnopolitičnega položaja Slovencev v zadnjih letih monarhije, tako med slovenskimi politiki kot tudi med prebivalstvom.

Poudarek je na osvetlitvi »utripa množic« v spontanem množičnem gibanju – vsenarodni manifestaciji, kar je deklaracijsko gibanje tudi bilo.

Izpostavljena je ohranitev in sprememba monarhije, prav tako tudi vstop v novo državo, kjer se je veselju nad združitvijo z najbližjimi jezikovni sorodniki zelo hitro pridružilo tudi razočaranje nad mentaliteto novega državnega središča ter drugačnimi gospodarskimi in političnimi navadami.

S tem delom je sintetično prikazano eno odmevnejših in v marsičem odločilnih mesecev v zgodovini Slovencev in je odličen pregled tega dogajanja, o katerem se je sicer že veliko pisalo, a šele zdaj je avtorica temeljito pregledala in ocenila temeljno gradivo. Knjiga je pomemben dosežek slovenskega zgodovinopisja.

Knjiga fotografij fotografa Stojana Kerblerja

Knjiga Kar sem videl na Ptuju in drugod je delo dveh uveljavljenih umetnikov, ki izhajata z območja Ptuja. Gre za znanega fotografa Stojana Kerblerja (knjiga je izšla ob njegovi osemdesetletnici) ter pesnika, pisatelja in urednika Aleša Štegra.

Kerbler se je v zadnjih petnajstih letih ustvarjalnega ustvarjanja odmaknil od zanj ikoničnih portretov Haložanov in delavcev v industrijski proizvodnji.

Svojo pozornost je vse bolj pričel usmerjati k prizorom ptujskih dvorišč, notranjosti šol, posameznih kipov in zgradb, detajlov iz narave, motivov preraščanja in minljivosti.

Prav te fotografije so pritegnile Štegrovo pozornost. Preko daljšega obdobja je spremljal fotografovo delo. Nastal je Štegrov izbor 77 Kerblerjevih fotografij, pospremljen z esejistično-literarnim razmišljanjem o umetnosti fotografije, o opusu in osebi Stojana Kerblerja, o časovnosti v fotografiji, o magiji in tarotu, o poslednjih rečeh in Ptuju.

Knjiga oba medija – podobe Kerblerjevih črnobelih fotografij in podobe v Štegrovem tekstu – prepleta in vzajemno osvetljuje. Je omaž Ptuju, omaž fotografiji ter obenem pretresljiv dokument o tem, kaj umetnost zmore dandanes povedati o prostorih, zgodovini in poslednjih rečeh.