NUK in založba ZRC sta izdala zajetni katalog (251 strani) Knjižnica barona Žige Zoisa.

Med knjižnimi zbirkami druge polovice 18. in začetka 19. stoletja je po aktualnosti vsebine ter neposredni vpetosti v razvoj znanosti in kulture na Slovenskem, pa tudi širše, izrazito izstopala knjižnica barona Žige Zoisa (1747–1819), zemljiškega gospoda, industrialca, trgovca, naravoslovca, jezikoslovca ter razsvetljenskega mecena in mentorja, ki jo danes hrani NUK.

Knjige pričajo o Zoisovem kozmopolitskem duhu

Na razstavi v NUK, s katero so zaznamovali dvestoto obletnico smrti Žige Zoisa, so predstavili izbor avtorjev in del iz Zoisove knjižnice, ki pričajo o njenem kozmopolitskem duhu, pa tudi avtorjev in del, ki odražajo razvoj znanosti in književnosti na Slovenskem, nemalokrat neposredno ali posredno odvisen prav od Zoisovih pobud in spodbud ter mentorstva in radodarne finančne podpore.

Poudarek je predvsem na tistih avtorjih, s katerimi je bil baron v osebnih oziroma korespondenčnih stikih.

Po sledovih baronovega svinčnika

Avtorja spremljevalnega kataloga sta dva in sta napisala tudi dve obširni analizi gradiva. Sonja Svoljšak je podrobno prikazala Zoisovo knjižnico: med osebnimi in javnimi razsvetljenskimi agendami. Luka Vidmar je prav tako podrobno predstavil Zoisovo zbirko slovenskih, slovanskih in slavističnih knjig. Šel je po sledovih baronovega svinčnika, kot je zapisal v naslovu svojega prispevka.

Bogat katalog tako predstavlja vsebinsko podobo knjižnice, njen razvoj, njen pomen za znanost, kulturo in nacionalno identiteto na Slovenskem, omembe knjig v Zoisovi korespondenci ter nekatere druge vidike, značilnosti in posebnosti knjižnice, ki do zdaj še niso bili podrobneje obravnavani. V katalogu so objavljeni opisi posameznih eksponatov.