Pri predstavitvi knjige so v pogovoru, ki ga je vodila Manica Ferenc, sodelovali škof Andrej Saje, predsednik Slovenske škofovske konference, Franc But, veleposlanik pri Svetem sedežu, ter Marjan Pogačnik, novinar in urednik pri Družini.

Papež je preprost, hudomušen, a tudi strog

Škof Saje je povedal, da papež Slovenijo spremlja »z malo bolj budnim očesom ali z bolj toplim srcem« in je pozoren na dogajanje v Sloveniji. Ob knjigi, ki prinaša papeževe spomine na osebno in svetovno dogajanje, je poudaril, kako pomembno je, da se spominjamo velikih Božjih del: »tako v naši osebni zgodovini, kot v zgodovini Katoliške Cerkve, slovenskega naroda, določene družine ali skupnosti.«

Sedel je zraven mene v njegovem zasebnem stanovanju, za majhno mizico, kot v kakšni študentski sobi ...

Škof Andrej Saje je spregovoril o osebnih srečanjih s papežem. FOTO: Siniša Kanižaj

Saje se iz svojega osebnega srečanja s papežem Frančiškom v Domu sv. Marte spominja: »Sedel je zraven mene v njegovem zasebnem stanovanju, za majhno mizico, kot v kakšni študentski sobi, tako da sem bil prav ganjen in presenečen, kako je preprost.« Izpostavil je tudi njegovo hudomušno stran: tako je slovenskim škofom dal za zgled duhovnika, ki ne pozna po imenu le vseh svojih župljanov, ampak tudi njihove hišne pse. Po drugi strani ima papež tudi stroge in jasne zahteve do duhovnikov in škofov.

Kadarkoli lahko potrkamo na papeževa vrata

Veleposlanik Franc But je odnose med Slovenijo in Svetim sedežem označil za zelo odlične, odprte in iskrene, kljub temu, da ostajajo odprta vprašanja v odnosih med Cerkvijo in državo. Po njegovi oceni je papež Frančišek spremenil podobo Svetega sedeža, ki na nek način predstavlja »vest človeštva«. Kot pravi, papež v poudarja usmiljenje, a tudi jasno besedo – tako ponavlja, da moramo sprejemati vse, biti odprti, hkrati pa zagovarja cerkvena stališča do moralnih vprašanj, kot sta splav ali evtanazija.

Franc But je od leta 2023 veleposlanik pri Svetem sedežu. FOTO: Siniša Kanižaj

But se je spomnil tudi osebnih srečanj s papežem, na primer, ko mu je ob predaji akreditacije za veleposlanika dejal, da lahko kadarkoli potrka na njegova vrata v Domu sv. Marte: »Resnično je človek odprtega duha, z veseljem se pogovarja in v resnici ga zanima, kaj se dogaja v Sloveniji. Vprašal me je, zakaj smo v Sloveniji sprti med seboj in kaj lahko ob tem naredi Cerkev.«

»Slovenski« papež

Marjan Pogačnik, ki je za knjigo napisal dodatno poglavje z naslovom »Papež Frančišek in Slovenci«, je poudaril je, da je prav Frančišek imel »med vsemi zadnjimi papeži največ stikov s Slovenci«. Veliko jih izhaja še iz Argentine, kjer se je srečeval z izseljenci slovenskega rodu. Od teh je najtesneje sodeloval z Vinkom Bokaličem Igličem, ki je bil pri njem pomožni škof, pred kratkim pa ga je papež imenoval za kardinala. Pogačnik je izpostavil tudi misijonarja Pedra Opeko, ki ga je Frančišek obiskal na Madagaskarju.

Po izvolitvi je novi papež stopil do kardinala in ga prosil: »Moli zame po slovensko.«

Zanimiva je zgodba o Andreju Golarju, fantu, ki je pri 16 letih zapustil Slovenijo in se zaposlil v knjižnici fakultete v San Miguelu, kjer je tedaj kot jezuit deloval p. Jorge Bergoglio. Bodoči papež je kasneje med bivanjem v Evropi leta 1971 obiskal njegove domače v Sloveniji, da bi jih pomiril, saj so bili stiki z Argentino omejeni. Takrat ga je v Ljubljani sprejel lazarist Franc Rode, ki je kasneje kot kardinal sodeloval tudi v konklavu, na katerem je bil Bergoglio izvoljen za papeža. Po izvolitvi je novi papež stopil do kardinala in ga prosil: »Moli zame po slovensko.«

Marjan Pogačnik je za knjigo prispeval poglavje o stikih papeža Frančiška s Slovenci. FOTO: Siniša Kanižaj

Povezave pa segajo tudi v papeževo sorodstvo, saj je njegova nečakinja Maria Inés Narvaja poročena s Slovencem Vladimirjem Voršičem. Od tu izhaja tudi papeževa ljubezen do potice, ki mu jo je prva pripravila Vladimirjeva mama, danes pa mu jo številni prinašajo tudi v Vatikan.

Pogačnik se je tudi osebno srečal s papežem na sprejemu za novinarje in dobil »vtis, da je zelo srčen človek, ko ti da roko, je tam samo zate, se ti nasmehne. … Zanimivo je, da papež v zadnji svoji okrožnici, ki jo nekateri imenujejo njegova duhovna oporoka, govori prav o srcu, o človeškem in Božjem srcu.«