Zapri
Iskanje

Knjiga Župnija Teharje skozi čas

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 25. 07. 2022 / 13:30
Oznake: Knjiga, Župnija
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 25.07.2022 / 14:10
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Knjiga Župnija Teharje skozi čas

Knjiga Župnija Teharje skozi čas
Predstavitev knjige o župniji Teharje, od leve Matej Ocvirk, Cvetka Rezar Mlakar in Bogdan Kolar. FOTO: Ivo Žajdela
Celjska Mohorjeva družba in Župnija Teharje sta v soboto, 23. julija 2022, v župnijski dvorani sv. Martina na Teharjah pripravila Mohorski večer pod naslovom Pod plaščem svetega Martina. Pod tem naslovom sta namreč izdali knjigo o zgodovini župnije Teharje.

Z njenim avtorjem dr. Bogdanom Kolarjem in drugimi soavtorji se je pogovarjala urednica Celjske Mohorjeve družbe dr. Cvetka Rezar Mlakar. Predstavitveni dan je bil za župnijo Teharje nekaj posebnega, saj so se lahko veselili knjige, ki jo je oblikovala in za tisk pripravila oblikovalka Celjske Mohorjeve družbe Sara Pančur.

Besedilo knjige opisuje preteklost in sedanjost Teharij

Na Teharjah se je pod varstvom sv. Martina v stoletjih izoblikovalo krščansko občestvo, ki je s svojimi dejavnostmi napisalo zanimivo in razgibano zgodbo. Poleg plemenitih teharskih kosezov so imele pomembno vlogo cerkvene ustanove.

Prelomni dogodki v nedavni preteklosti so svoje sledi pustili tudi na Teharjah, zlasti po drugi svetovni vojni. Spominski park ohranja spomin na tam storjene zločine. Besedilo knjige opisuje preteklost in sedanjost Teharij.

 Župnik Mihael Herman s ponosom drži knjigo o župniji. FOTO: Ivo Žajdela

Poseben poudarek so namenili koncentracijskemu taborišču Teharje

Knjiga predstavlja zgodovino teharske župnije od prve omembe v 14. stoletju do sodobnosti. Obstoj in delovanje župnije postavi v kontekst najpomembnejših krajevnih značilnosti in zgodovinskega dogajanja, ki sta ga močno zaznamovali obe svetovni vojni.

Ob tem poseben poudarek nameni koncentracijskemu taborišču in Spominskemu parku Teharje.

Predstavi cerkvena poslopja v župniji, ki so bila na tem ozemlju skozi zgodovino, cerkveno dogajanje v različnih obdobjih, vse do sodobnega pastoralnega dela ter duhovnike in druge duhovne poklice iz te župnije.

Župnik Mihael Herman in poslušalci. FOTO: Ivo Žajdela

Avtor glavnega dela knjige je zgodovinar dr. Bogdan Kolar

Zgodovinarja dr. Bogdana Kolarja, so leta 1994 izvolili za asistenta pri Katedri za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti in leta 2009 za rednega profesorja. V študijskem letu 2003–2004 je gostoval kot raziskovalec na Graduate Theological Union, Berkeley, California.

Dva mandata (od 2004 do 2008) je bil dekan Teološke fakultete. Je avtor številnih prispevkov in knjig s področja cerkvene zgodovine.

Velja za dobrega poznavalca cerkvene zgodovine v najširšem pomenu, veliko pa se ukvarja tudi z raziskovanjem lokalne cerkvene zgodovine, zlasti posameznih župnij in cerkvenih skupnosti.

Župnik Mihael Herman in predstavitelji knjige. FOTO: Ivo Žajdela

Dr. Kolar je opisal župnijo skozi zgodovino

Dr. Kolar je glavni avtor v knjigi. Opisal je župnijo skozi zgodovino, teme pa si sledijo: najstarejše obdobje, na začetku novega veka, spremembe v 18. stoletju, kot del lavantinske krajevne Cerkve, del Škofije Celje, župnijske matične knjige, bratovščine in druga združenja v župniji, raznovrstne župnijske dejavnosti, župnijski patrocinij, tisk in druga sredstva družbenega obveščanja, verski pouk na ozemlju župnije, poletni oratorij, cerkveni pevski zbori, zborovodje in organisti, župnijski pastoralni svet, župnijska romanja, Anina nedelja, zanimanje za misijone in podpiranje misijonskega poslanstva Cerkve, ljudski misijoni v župniji, še kakšen poseben dogodek, povezanost z življenjem kraja, evharistični kongres leta 2010, mašne in druge ustanove v župniji, Župnija Teharje – mati novih župnij.

Knjigo so predstavili Matej Ocvirk, Bogdan Kolar, Cvetka Rezar Mlakar, Miran Sajovic in Janja Pesjak. FOTO: Ivo Žajdela

Župnijska in podružnične cerkve

Bogdan Kolar je avtor o cerkvenih stavbah, prikazal je naslednje teme: župnijska cerkev sv. Martina, posvetitev nove cerkve, pogled na stroške za gradnjo cerkve in opremo, urejen oltarni prostor v cerkvi sv. Martina na Teharjah, praznovanje jubilejev svetišča, podružnična cerkev sv. Ane na Vrheh, podružnična cerkev sv. Štefana, podružnična cerkev sv. Lovrenca, podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika v Šentjanžu, župnišče na Teharjah, kaplanija, gospodarska poslopja, pokopališči na ozemlju župnije, Kapele in znamenja na ozemlju župnije.

Prikazal je duhovnike in druge duhovne poklice v Župniji Teharje. Župnija je imela v svoji zgodovini kar nekaj duhovnih poklicev. Marsikdo meni, da so se ti iz zadnjih obdobij rojevali iz mučeniške krvi tu umorjenih in od tu odpeljanih v smrt.

Matej Ocvirk, Bogdan Kolar in Cvetka Rezar Mlakar. FOTO: Ivo Žajdela

Kraji, ki sestavljajo Župnijo Teharje

Bogdan Kolar je k sodelovanju pri pripravi knjige povabil domače raziskovalce, ki so prispevali posamezna poglavja: Matej Ocvirk je profesor zgodovine in geografije, Janja Pesjak je profesorica zgodovine in slovenskega jezika s književnostjo, dr. Miran Sajovic je doktor krščanske in klasične literature, Mihael Herman pa je teharski župnik,

Matej Ocvirk, ki dobro pozna zgodovino domačega kraja, je predstavil kraje, ki so ali še sestavljajo Župnijo Teharje. Posebej je opisal dogajanje na Teharjah med prvo in drugo svetovno vojno.

Zgodovinar dr. Bogdan Kolar je avtor velikega dela knjige. FOTO: Ivo Žajdela

Župnija Teharje pod pastirsko službo goriških nadškofov

Dr. Miran Sajovic je raziskal obdobje, ko je župnija Teharje spadala pod pastirsko službo goriških nadškofov. Preučil je poročila, ki so jih naredili ob pastoralnih obiskih in je v njih prikazano župnijskem življenju na Teharjah; štiri podpoglavja je naslovil:

  • Ustanovitev goriške nadškofije in pastoralni obiski v drugi polovici 18. stoletja;
  • Poročila ob pastoralnih obiskih v župniji Teharje v drugi polovici 18. stoletja;
  • Pastoralni obisk leta 1773;
  • Vizitacijski zapiski za župnijo Teharje 1751–1773.

Janja Pesjak je predstavila najtežji del teharske zgodovine, kruto dogajanje v povojnem času v komunističnem koncentracijskem taborišču Teharje. FOTO: Ivo Žajdela

Komunistično koncentracijsko in uničevalno taborišče Teharje

Janja Pesjak je predstavila najtežji del teharske zgodovine, kruto dogajanje v povojnem času v komunističnem koncentracijskem taborišču Teharje. Ta tema Teharje postavlja v širšo slovensko in tudi evropsko prepoznavnost.

Marsikdo od domačinov je takratno grozoto spremljal z domačih pragov. Stari starši so marsikaj videli in vedeli, vendar večinoma o tem nikoli niso upali spregovoriti. Krajša poglavja je naslovila:

Organiziranost taborišča, Prihod v taborišče, Vodenje taborišča, Poboj taboriščnikov in ukinitev taborišča, Marijan Tršar – predstavitev teharskega likovnega pričevanja, Izpovedi preživelih taboriščnikov, Ohranjanje spomina na umrle v župniji Teharje, Spominski park Teharje.

Knjiga Pod plaščem svetega Martina je lepo oblikovana, bogatijo jo številne dokumentarne fotografije.

Pomembne osebnosti iz zgodovine, rojene na Teharjah

Kar nekaj pomembnih imen iz zgodovine se je rodilo na Teharjah ali so tu delovali.

Na primer Mihael Stojan, eden uglednejših duhovnikov lavantinske škofije, Slomškov sodelavec, ki mu je bil bogoslovni spiritual, bil je urednik Slomškovih Drobtinic, veliko si je prizadeval za slovenizacijo slovenskega šolstva in širjenje bralne kulture.

Matej Vrečer, doma iz Šentjanža, iz prve polovice 18. stoletja, je bil doktor filozofije in svobodnih umetnosti ter teologije. Znan je, da je v Šmarju postavil kapele do cerkve sv. Roka, cerkev je dal obnoviti in v njej je njegova upodobitev. Bil je matematik in izdelovalce ur, njegove sončne ure so krasile številne stavbe.

Henrik Peternel, primorski begunec, je bil znan kot vnet čebelar.

Knjiga Pod plaščem svetega Martina je lepo oblikovana, poleg bogate in raznovrstne vsebine pa besedilo ves čas bogatijo dokumentarne fotografije.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh

Dobrodošli! 

Ob praznikih smo za vas pripravili e-darilo: 

pričevanje Glorie Polo: Zadela me je strela

Kliknite tukaj

Close