Knjižna zbirka Goriške Mohorjeve družbe za leto 2019 obsega štiri knjige. Poleg Koledarja je zelo dragocen vojni dnevnik Iva Brica.

Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 2019

Koledar prinaša vrsto zanimivih prispevkov zgodovinske, družboslovne, poljudnoznanstvene, verske in leposlovne narave, ter poročila, ki govore o življenju Slovencev v Italiji in o njihovem bogatem delovanju v družbeno-kulturni stvarnosti. Koledarski del krasijo avtorske fotografije članov društva Fotovideo Trst 80, ki so posvečene Trstu in slovenski prisotnosti v njem.

Pavel Bratina piše o glagoljaših na Vipavskem, Božidar Premrl o bratovščini sv. Štefana na gotskih freskah v cerkvi v Zanigradu, Boris Golec o slovenskih pokrajinskih imenih na nekdanjem Goriškem, Simon Malmenvall o katoliških vplivih v ruski baročni kulturi, Branko Marušič o znanih Žbogarjih, Tino Mamić o priimku Winkler, Matic Batič o pisatelju in novinarju Heinrichu Pennu v Gorici, Bojana Kralj o glasbenem samouku iz Trsta Maksu Baretti, Renato Podbersič ml. o goriškem bogoslovcu Emilu Keteju, ki so ga umorili partizani, Ilaria Bergnach o ohranjanju tradicije koledovanja v Števerjanu, Pavel Vidav o vodi v davnini v Banih, Marko Tavčar o briščikah ali divjih špargljih, Ivan Volarič o slovenskih pesmih za moški zbor Hraborslava Volariča, Bojana Kralj o organistu in skladatelju Ivanu Kapistranu Boletu, Giorgio Banchig o beneškem čedermacu Antonu Cuffolu, Marij Maver o Slovenski prosveti v Trstu, Ines Škrabar o kraški ohceti.

Objavljen je tudi pogovor z dekanom openske dekanije Antonom Bedenčičem o stanju in prihodnosti verskih občestev v tržaški škofiji.

Ivo Bric: Vojaški dnevnik 1915–1919


Ivo Bric

Umor Iva Brica iz Dornberka kristalno jasno pove, kako zločinsko je bilo partizanstvo, ki je bilo vojska Komunistične partije. Če smo do zdaj poznali njegov v nebo vpijoč primer krivic in zločinstva, ko ga je najprej zaradi slovenstva preganjal italijanski fašizem, med vojno, že junija 1943 pa so ga umorili partizani, med košnjo in vpričo dveh mladoletnih sinov, so sorodniki razkrili, da hranijo tudi njegove dnevniške zapiske iz prve svetovne vojne. Pod naslovom Vojaški dnevnik 1915–1919 jih je Goriška Mohorjeva izdala ob 75. obletnici umora.

Dnevniški zapisi, narodnjaka in kulturnega delavca iz Dornberka, prinašajo opise z bojev in vojaškega življenja na fronti in v zaledju v avstro-ogrski vojski. Med prvo svetovno vojno se je kot avstro-ogrski vojak udeležil krvavih bojev proti Rusom v Galiciji, leta 1917 je bil na italijanski fronti, leta 1918 pa je bil soudeležen pri avstro-ogrski okupaciji Ukrajine.

Njegov opis bojev, vojaškega življenja na fronti in v zaledju ter krajev ob poti nam pomagajo zapolniti vrzel tovrstnih opisov avstro-ogrskih vojakov iz Primorske med prvo svetovno vojno.

Med drugo svetovno vojno je Ivo Bric opravljal tajniške posle pri Pokrajinskem odboru SLS za Primorsko. Odklanjal je OF, za katero je trdil, da jo vodijo komunisti. Junija 1943 je postal ena prvih žrtev komunistične revolucije na Primorskem. Delo sta zbrala, uredila in spremno študijo napisala Peter Černic in Renato Podbersič ml.

Andrej Arko: novele Okrušek

Novele Andreja Arka Okrušek so osredinjene na vsakdanje dogajanje tako posameznikov kot družbenega okolja, v katerem zasledimo prepletanje izsekov iz življenjskih usod, ki pronicljivo vplivajo na dileme slovenske identitete tako v matični domovini kot med zahodnimi Primorci in Korošci.

Posamezna besedila, ki slonijo na socialnem ozadju in v duhu sočutnega patosa razpirajo vprašanja etičnosti, so obdana s tankočutnostjo človeške topline. Gre torej za vrsto literarnih likov, ki zaživijo v enkratni umetniški dimenziji avtorjevega nagiba in čutenja.




Ivan Vogrič: zgodovinska povest Viktor in Elisa

Knjiga Ivana Vogriča Viktor in Elisa. Njegova in njena zgodba v senci zgodovine je zgodovinska povest o narodnem prebujanju na Primorskem skozi življenjsko usodo Viktorja Dolenca, podjetnika, a tudi narodnega delavca, ki je bil priljubljen govornik na taborih ter dolga leta član upravnega sveta društva Edinost v Trstu.

Hkrati je to zgodba njegove žene Elisabette (Elise) Lovisoni, hčerke iredentistične lekarniške družine iz Červinjana, ki se je iz ljubezni približa slovenskemu svetu.

Avtor nam predstavi tudi raznoliko in tudi zapleteno družbeno dogajanje na Goriškem in Tržaškem v drugi polovici 19. stoletja. Osebna usoda obeh protagonistov je torej literarni, a zgodovinsko zvesti okvir, ki bo bralcu osvetlil družbeno-politično dogajanje ter posredno gospodarski in politični razvoj slovenskega življa na Primorskem. Vsekakor pripoved, ki nas spodbudno nagovarja in v nas oživlja spomin na tiste čase.