V knjižnem daru Celjske Mohorjeve družbe za leto 2019 so Koledar, knjiga o zgodovini starega veka, spomini, planinski izreki in misli ter uganke.

Mohorjev koledar 2019

Mohorjev koledar najstarejše slovenske založbe za leto 2019 poleg koledarskih podatkov prinaša poučne, zgodovinske in portretne prispevke, širi domača in tuja obzorja ter se ozira po naravni in kulturni dediščini naše domovine.

Mohorjev koledar 2019 vstopa v 161. leto izhajanja in se tako kot vsakoletna knjižna izdaja ponaša z najdaljšim izročilom na Slovenskem, pa tudi v Evropi nima dosti tekmecev. Prvič je izšel leta 1857 kot Slovenska koleda za leto 1858, slovenskemu ljudstvu v poduk in razveselovanje in z istim naslovom leta 1858. Obe izdaji je uredil Anton Janežič (1828–1869), literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec in urednik, ki mu ob 150-obletnici rojstva v tem letniku namenjajo posebno pozornost. Iz življenja Mohorjeve se spominjajo tudi selitve Mohorjeve na Prevalje (1919), čemur ob stoletnici posvečajo letošnjo naslovnico, in stopetdesete obletnice rojstva Josipa Valentina Grudna, pisca Zgodovine slovenskega naroda.

Drugi prispevki, ubrano urejeni v smiselne in zaključene sklope, bralce med drugim spominjajo na pomembne dogodke iz domače in svetovne zgodovine kot tudi na aktualno kulturno-družbeno dogajanje preteklega leta, s spoštovanjem in hvaležnostjo pa se spominjajo tudi velikih imen, ki so s svojim življenjem in delom neizbrisno zaznamovali slovensko preteklost in sedanjost.

Slovenske večernice

Že 168. knjiga Slovenskih večernic prinaša še eno v mozaiku človeških zgodb iz vojnega in povojnega časa, pod naslovom Na obalah spomina jih je napisala Jožica Janežič. V avtobiografskem zapisu spremljamo avtorico od njenega otroštva na Primorskem v času fašizma, nacizma in komunizma do odločitve o odhodu v svobodni svet, ki jo je pripeljal v Avstralijo, nato pa v Ameriko.

Avtorica se je rodila s priimkom Vekar malo pred drugo svetovno vojno v Zalogu pri Postojni. V knjigi je opisala spomine iz najzgodnejšega otroštva in življenje preprostih, a klenih Slovencev na območju, ki je bilo v tistem času izpostavljeno hudemu pritisku italijanizacije. Pristen opis življenja v družini, vaški skupnosti in širše nazorno predstavi takratne razmere, stiske in vrednote, ki so povezovale ljudi v trdno skupnost.

Za nasiljem Italijanov in Nemcev je prišlo še komunistično

Ob avtoričinih zapisih se bralec zave, kako kruto in razdiralno sta v ta svet posegli druga svetovna vojna in komunistična revolucija. Očetu so partizani 7. marca 1944 v Dilcah umorili starša, dve sestri in brata. Otroška doživetja dopolnjuje poglavje o zgodovini Slovencev (avtorica je spomine napisala leta 1989 za ameriške bralce). Doživeto je popisala tudi razmere v povojnem času, ob katerih je v njej dozorela odločitev, da si za življenje poišče svobodnejše okolje.

Opisala je tako lepe kot hude izkušnje, uspehe in padce, vselej pa tudi moč, ki ji je pomagala naprej, da je uresničila svoje upravičeno hrepenenje po izpolnjenem življenju.
Svojo zanimivo življenjsko pot je na pobudo prijateljev sprva napisala v angleščini. Knjiga z naslovom Pepcas Struggle je v ZDA izšla leta 1989. Naletela je na dober sprejem tako med slovenskimi izseljenci kot v ameriškem okolju. Kot dragoceno pričevanje jo na tamkajšnjih univerzah priporočajo kot dopolnilno branje študentom, ki želijo bolje poznati evropsko zgodovino 20. stoletja.

O avtorici

Jožica Janežič (1936) se je rodila v Zalogu pri Postojni, kjer je v času druge svetovne vojne in po njej tudi preživljala otroštvo in mladost. Po številnih preizkušnjah se je v želji po življenju v svobodnejšem okolju odločila, da zapusti domovino. Po krajšem bivanju v Italiji se je najprej izselila v Avstralijo. Nato sta si z možem, tudi slovenskim izseljencem, za novo domovino izbrala Ameriko.

Študirala je trgovske vede in psihologijo, delovala pa na različnih področjih: kot modna ustvarjalka, nadzornica kakovosti v tovarni oblačil, pozneje tudi kot učiteljica in vzgojiteljica otrok s posebnimi potrebami.

Sprehod skozi zgodovino starega veka

Aleš Maver se je v knjigi Od klinopisa do Teodore sprehodil po Sredozemlju v starem veku in nas preko Egipta, čez Grčijo in Rim pripelje v čas zgodnjega krščanstva, ki mu je namenil obširen kos besedilne pogače, in zaključil s koncem antike na slovenskih tleh.
Pregled staroveške zgodovine poleg nespornih znanih dejstev nosi avtorjev osebni pečat. V nasprotju z vrstniki in današnjimi fanti, ki jih najbolj zanimajo brzostrelke in vesoljske ladje, so njega že zgodaj zastrupile volilne skrinjice in z njimi povezane številke. Zato se je najbolj razpisal in razvnel ob opisih politične zgodovine, državnih ureditev, volilnih procedur in političnih spletk.

Avtor nikakor ni kakšen dolgočasni zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini. Svojo časovno zamejitev je zaključil z ženskim imenom Teodora, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

Prav nič dolgočasen zgodovinski učbenik bo tako študente kot tudi druge, ki zastrižejo z ušesi ob omembi preteklosti, razveselil z neobičajnim pristopom. Zagotovo pa bo knjiga nagovorila tudi ljubiteljske bralce. Obogatena je z zemljevidi, tabelami in slikami, da bo potovanje še prijetnejše.

Planinski izreki in misli

France Malešič je svoje dolgoletno zbirateljsko veselje in življenjsko ljubezen do gora izlil v zbirko planinskih izrekov in misli, objavljeno v knjigi Gora ni nora. Najrazličnejši drobiž je uredil po pojmih, te pa po abecedi. Poleg izrekov starejših in mlajših gornikov so tudi nekateri citati znanih pesnikov in pisateljev, ki so že dolga desetletja priljubljeni med planinci in se zato stalno pojavljajo v gorniški literaturi.

Okus po pisanem in pestrem planinskem trenutku ob črno-belih fotografijah Franceta Steleta iz slovenskega planinskega sveta vabi k iskanju novega v gorah – ali vsaj v knjigah o njih.

Naslov Gora ni nora je samo prvi del našega najbolj znanega, jedrnatega, verjetno pa tudi starega pregovora, ki si ga planinci hudomušno prikrojujejo po svoje in samozavestno dodajajo: mi pa tudi ne!

Po vsem svetu pravijo vsem gornikom in vsemu gorništvu alpinisti. Le pri nas preveč strogo in umetno ločujemo planince in plezalce; vsebina torej v resnici velja za vse prave gornike.

Moje največje veselje je na gorah

Avtorjevih zapisanih kratkih misli, izrekov, rečenic in podobnega je bilo skozi zbirateljski čas vedno več, sprva bolj po naključju, kasneje pa z vedno bolj jasnim namenom. Pri tem nikakor ni bil brez krivde dobri stari in nevsiljivi vzgojitelj – Planinski vestnik –, še posebno v času urednika Tineta Orla, ki je v dolgih tridesetih letih posebej skrbel za iskrive in tehtne novice z vsega sveta.

Posebej izstopa slovenska vznesenost nad gorami – od Zoisovega poudarka, da so gora, narava in prijateljstvo vsemogočne stvari, Vodnikove hvalnice goram, ode Vršac, do izpovedi Ivana Dežmana Moje največje veselje je na gorah. Nekateri naši znani planinci in alpinisti so svoja razmišljanja prelili v daljše pripovedi: med njimi posebej izstopa Nejc Zaplotnik.

Zajete so tudi misli številnih znanih in neznanih tujih gornikov ter nekateri splošni citati znanih pesnikov in pisateljev, ki so že dolga desetletja priljubljeni med planinci in se zato stalno pojavljajo v gorniški literaturi.

Iskrica v glavi, rešitev na dlani

Franc Belčič (1945) je psiholog in pisatelj. Pod naslovom Iskrica v glavi, rešitev na dlani je v knjigi izdal uganke za otroke.

Otroška knjiga tokratne Redne zbirke prinaša 60 iskrivih ugank, ki spodbujajo domišljijo, druženje in ustvarjalnost. Uganke, klasično oblikovane v rimah, segajo na različna področja življenja: od narave do igre, od otroškega do živalskega sveta.

Ob igrivih celostranskih ilustracijah Erike Omerzel Vujić, ki posamezne uganke povežejo v novo zgodbo, iskanje rešitev ne bo pretežavno – prelahko pa tudi ne! In seveda bodo nadobudneži rešitve lahko preverili ob barvnem ključu na koncu knjige.