Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze iz Celovca za leto 2019 vsebuje štiri knjige in avdio-zgoščenko.

Koroški koledar 2019

Koroški koledar 2019 začenjajo nekrolog Lubu Urbajsu, nagovor s pisateljskega srečanja na Obirskem, posvečenega ženskim ustvarjalkam na Koroškem, in slavnostni nagovor letošnjemu Kugyjevemu nagrajencu. Ženskim ustvarjalkam sta namenjena članka o pisateljici Ilki Vašte in o ženskih likih v literaturi Ivana Cankarja.

Cankarju je posvečen tudi članek o evropskem simbolizmu. Med članki o jeziku in literaturi so prispevki o literarnem ustvarjanju v slovenskem Porabju, o slovenskem medijskem jeziku na Koroškem ter o poučevanju slovenščine na Gimnaziji Alpe-Jadran v Velikovcu. Sklop sklene članek o slovenskih kulturnih društvih na Hrvaškem.

Sledijo članki o pomembnejših obletnicah, skorajšnji 100. obletnici koroškega plebiscita, 50. obletnici študentskih demonstracij in 400. obletnici smrti Hieronima Megiserja. Objavljajo še recenzijo Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem in članek o prvi svetovni vojni.

Kot vsako leto objavljajo izvlečke govorov z letošnjih spominskih proslav in pregled slovenskega gledališkega dogajanja na Koroškem v sezoni 2017–2018. Fotografije za naslovnico in koledarski del je posnel porabski Slovenec Károly Holecz.

Revija Rastje 12

Slovenska beseda (na Koroškem) je od nekdaj iskala svojo pot preživetja skozi vse zgodovinske ujme in srečnejše čase in jo našla – tudi v književnem ustvarjanju, v zapisani, brani, recitirani in govorjeni besedi – od Brižinskih spomenikov in Celovškega rokopisa preko Dalmatinove Biblije in predromantika Urbana Jarnika, bukovnikov, kot sta bila Andrej Schuster Drabosnjak in Franc Leder Lesičjak, do Mohorjeve družbe (založbe, tiskarne) in mladja do Prešernovega nagrajenca Florjana Lipuša, ki je letošnji dobitnik Velike avstrijske državne nagrade za literaturo.

Slovenska beseda je iskala in išče svojo pot na papir – in potem do bralcev. Revija Rastje je v vlogi posrednika med tistimi, ki se lotijo napora ustvariti besedilo, a ob tem tudi doživljajo radost in uživajo, in tistimi, ki se tem izkušnjam približujejo kot bralke in bralci.

Literarna revija Rastje 12 vsebuje po eni strani vrsto besedil uveljavljenih in priznanih piscev. V njej pa se preizkušajo in stopajo v javnost tudi mladi ustvarjalci in taki, ki že dalj časa pišejo, a so doslej shranjevali svoje stvaritve v predalih. K sodelovanju vabijo vse, ki radi pišejo in s tem ohranjajo živo pisano slovensko besedo. Gre torej tudi za opogumljanje objaviti besedilo.

Objavljen je pisani nabor besedil od pesmi do eseja, od proze do knjižnih predstavitev, od dramskega prizora do natečajnih prispevkov vabilo k branju – in to za starejše in mlajše bralce.

Slikanica Pesmi potujejo

Knjiga za otroke avtorice Simone Rovšek z naslovom Pesmi potujejo, ki vsebuje trinajst deloma dvojezičnih otroških pesmic, je opremljena z risbami umetnika Mirka Malleja in je izšla v obliki slikanice. Namenjena je dvojezičnim vrtcem in staršem, ki radi prepevajo skupaj s svojimi otroki.

Priložena je tudi zgoščenka s posnetimi pesmicami v izvedbi otroškega pevskega zbora PIPAPO iz Hodiš.

Pesmarici na pot je Lenčka Kupper zapisala: »Otroci kot čudeži stvarstva med svojim razvojem za dojemanje in spoznavanje vsega lepega okoli sebe potrebujejo le malo spodbude. In kaj bi bila lepša spodbuda, kot otroška pesem.

Besedilo pesmic v rimah lahko na preprost način opiše lepoto sveta. S pomočjo lepe melodije si otrok besede še lažje zapomni. Zabavno petje prikupnih pesmic je tako lahko spodbuda za igrivo učenje novih besed maternega jezika.

Vsega tega se še zlasti zavedajo vzgojiteljice v vrtcih, ki vedno iščejo primerne pesmarice in rade segajo po njih. Včasih pa takih pesmi ni, in tako jih, kot dokazuje ta pesmarica, vzgojiteljice kar same napišejo.

Pesmice Simone Rovšek so nov izziv za veselo, celovito spoznavanje lastnih sposobnosti malih in malo večjih čudes našega sveta.«

Otoki spomina – Gedenkinseln

Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora leta 2018 ni praznovala le svoje 70-letnice, temveč je želela med drugim s posebno dvojezično publikacijo predstaviti svoje delovanje, predvsem mladim pa približati vedenje o zgodovinskih dogodkih.

S to mislijo je vodič z naslovom Otoki spomina – Gedenkinseln na pot pospremil Andrej Mohar, tajnik Zveze, ki je hkrati tudi odgovorni urednik in avtor številnih besedil v knjigi.

Predstavljenih je več kot 50 grobišč, spominskih obeležij in spominskih plošč, ki so postavljeni v spomin na vidne osebnosti upora na južnem Koroškem, hkrati pa tudi za »otoke spomina«, ki pričajo o grozotah in žrtvah nacionalsocializma.

Podrobne podatke o lokalni zgodovini oziroma zgodovinsko ozadje teh »otokov spomina« vodič posreduje z opisom dogodkov v posameznih krajih, z izvlečki biografij posameznih borcev za svobodo, informacijski del pa popestri opis poti do posameznega spomenika oziroma do prizorišč spominskih pohodov itd.