Milost vstalega Kristusa razsvetljuje ta svet, za katerega se zdi, da nenehno, tudi za ceno žrtvovanja pomembnih stvari: časa, moči, vrednot, naklonjenosti, išče novosti in spremembe, kot da bi slava, materialne dobrine, zabava, kratkotrajni odnosi lahko napolnili naša srca in nas naredili nesmrtne. To je znamenje potrebe po neskončnem, ki ga vsak izmed nas nosi v sebi, vendar nanjo ne more odgovoriti nič minljivega. Ničesar minljivega ne more pogasiti naše notranje žeje, ker smo ustvarjeni za Boga in ne najdemo miru, dokler ne počivamo v Njem (prim. Izpovedi, I, 1.1). Pripoved o Lazarjevem vstajenju nas torej vabi, naj prisluhnemo tej globoki potrebi in z močjo Svetega Duha svoja srca osvobodimo navad, pogojenosti in načinov mišljenja, ki kot skale zapirajo v grobove sebičnosti, materializma, nasilja in površnosti.

Papež Leon XIV., 22. marca ob molitvi angelovega češčenja