Odšla na Madagaskar in napisala knjigo o Opeki

Anja Kovačič je leta 2023 obiskala Madagaskar z željo, da bi zapisala življenjsko zgodbo misijonarja Petra Opeke, ki tam že 35 let predano opravlja svoje poslanstvo – širi ljubezen, sočutje in upanje med najrevnejšimi. Zaradi svojega dela je bil večkrat predlagan za Nobelovo nagrado za mir. Anja je dvanajst dni preživela v skupnosti Akamasoa, kjer je kot raziskovalka človeških usod skušala ujeti utrip vsakdana in zapisati resnico, ki jo Peter Opeka že desetletja deli s svetom. Slovenska knjiga o slovensko-argentinskem misijonarju Anja Kovačič je novinarka, popotnica in pisateljica. Pogumna ženska, ki ne obupa. Verjame, da je talent le začetek – vztrajnost in predanost pa odločata, kako daleč prideš. Ko si nekaj zastavi, to tudi izpelje. Tako jo je pot vodila na Madagaskar, četrti največji otok na svetu, kjer več kot 70 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine – z manj kot dvema dolarjema na dan. Tam je srečala slovensko-argentinskega misijonarja Petra Opeko, človeka z neizmernim srcem in vero v dobro, in o njem zapisala ganljivo, navdihujočo pripoved. »Ko se mi je ponudila priložnost, da se odpravim na Madagaskar in se srečam z njim, sem se odločila, da srečanje s tako velikim človekom ne more biti samo sebi namen,« je povedala. »Pobrskala sem po spletu in ugotovila, da izvorno slovenske knjige o njem še ni. No, zdaj jo imamo. In kar me resnično osrečuje, je to, da se mi hiti zahvaljevati njegova širša družina. To je velika čast. Res sem hvaležna za to izkušnjo.« Knjigo je poimenovala Peter Opeka, ostani z nami. Znani Pedro je v Anjini knjigi postal Peter. »Za domače je Pedro Opeka Peter, oziroma če sem še bolj natančna, Petrček izpod Poljan, tako ga ljubkovalno kličejo njegovi domači. In ker gre za knjigo v slovenskem prostoru, naj odmeva slovensko ime,« razmišlja o spremembi imena avtorica. »Eden največjih ljudi, kar sem jih spoznala« Peter Opeka je pred 35 leti s somišljeniki ustanovil Humanitarno združenje Akamasoa, ki na Madagaskarju tisoče otrokom in družinam omogoča izobraževanje, delo in dostojno življenje. »Peter Opeka je zaradi svoje človečnosti in sočutja včasih prej terapevt kot pridigar. Zame je ob vsem, kar počne, eden največjih ljudi, kar sem jih spoznala. Ko si v njegovi družbi, se počutiš počaščenega, a se hkrati zavedaš, da si majhen, ker ti ob njem in ob njegovih dejanjih kaj drugega ne preostane. Če on lahko ostaja na trdnih tleh, si ti ob njem nič več in nič manj. Njegova bližina pomirja, dviga, spodbuja in predvsem odpira k ranljivosti, čutnosti. Ko čutiš njegovo svetlobo, se dvigaš. Rasteš, a hkrati ostajaš spodaj.« Zdi se, da zna Opeka ljudi videti in slišati na način, kot jih ne zna nihče drug. Kljub vsakodnevnemu srečevanju s tolikšnim trpljenjem ostaja močan. Moč črpa iz stika s Stvarnikom in iz ljubezni, ki mu jo vračajo ljudje. Nogometaš upanja Opeko je Anja opisala kot »nogometaša upanja«. Njegova mladostna želja je bila igrati nogomet, med študijem na Teološki fakulteti pa si je prizadeval postati član ekipe Slovana. A ker je bil bogoslovec, mu tega niso dovolili. Čeprav nikoli ni postal profesionalni nogometaš, je postal duhovni voditelj – predan, neomajen, vizionarski. »Nogomet mu je podaril disciplino, vztrajnost in moč. Naučil se je borbenosti in premišljenega delovanja, kako z jasno zastavljenim ciljem – zadeti gol – vztrajati in uspeti. Verjeti vase, si upati, se boriti z vedenjem, da zmore. In tisti, ki se znajo spretno izmikati oviram ter kljub vsemu najti pot do cilja, se učijo najdragocenejših veščin: vztrajnosti, boja, poguma, da gredo naprej – dlje, močneje, neomajno. Taki so Malgaši. Vsak dan bijejo svojo bitko – proti znanim in neznanim nasprotnikom. Ne vedo, kaj prinaša jutrišnji dan, a v sebi nosijo željo po več, po višje, po svetlejših dneh.« V Akamasoi se odvija Jezusovo delo: revni dobijo hrano, imajo dostop do zdravstva, šolanja. V knjigi so zapisane tudi besede Marie Louisette – učiteljice in ravnateljice srednje šole, ene izmed mnogih žensk, ki jim je Opeka omogočil izobrazbo. Skupaj z možem vzgajata svoje hčerke v duhu vrednot, kjer ima izobraževanje prednost – najprej šola, šele nato poroka. Odzivi širše družine Petra Opeke Ker je dogajanje tako v Petrovem kot Anjinem življenju ves čas pestro in napeto, je takšna tudi knjiga. Čustvena, na trenutke žalostna, resnična in lepa. Anja dobiva lepe odzive, a bolj kot odzivi o knjigi jo osrečujejo sporočila, ki jih prejema od Petrove širše družine tako v Sloveniji kot Argentini, kako srečni so, da je njihovo družinsko drevo zapisala na tako čuten način. »Na tem potovanju sem doživela razsvetljenje, kako malo resnično potrebujemo za srečo. Čez nepredstavljive prepreke življenja lahko varno potuješ samo, če si opremljen z iskrenostjo, resnico, ljubeznijo, povezanostjo in željo po medsebojni pomoči,« zapiše na koncu knjige Anja. Srečanja in knjige, ki spreminjajo Knjige imajo moč, da spreminjajo. Ob prebiranju knjige se bralec spremeni vsaj za odtenek. Po obisku Madagaskarja se je spremenila tudi izjemno čustvena Anja, ki se zadnjih nekaj let odpira tudi ranljivosti. »Pa vendar moram priznati, da me je ta izkušnja naredila še bolj dovzetno za čustva. Nekateri pravijo, da je to on, Sveti Duh, spet tretji so mnenja, da se v polnosti prebuja moj notranji duh, nekateri pa, ki so prav tako že obiskali Akamasoo in spoznali Petra, potrjujejo, da je ta izkušnja enostavno neopisljiva, če je sam ne doživiš in se ti ne ugnezdi v srce. Umirila sem se. Sprejela mir tako v sebi kot v drugih, predvsem pa lažje dojemam svetlobo, kakršno bi vsi potrebovali v svojem življenju.« Anja je prepričana, da bi bil svet drugačen, če bi se človek zavedal, kakšno moč nosi v sebi. »Če bi spoznal, da je treba dajati in ne imeti, če bi se zavedal, zakaj smo skupaj – ker smo drug brez drugega težko, bi bilo lažje. Namesto da se zaradi neiskrenih odnosov s težnjo po materialnih dobrinah oddaljujemo drug od drugega, bi morali drug v drugem najti iskrico ljubezni, topline, sočutja, ranljivosti in povezanosti.«

Odšla na Madagaskar in napisala knjigo o Opeki

Odšla na Madagaskar in napisala knjigo o Opeki

Slovenska knjiga o slovensko-argentinskem misijonarju

Slovenska karitas na obisku na Madagaskarju [FOTO, VIDEO]

Peter Opeka, ostani z nami

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.