Slovenska karitas obisk na Madagaskarju spremlja prek družbenih omrežij. Kot je o prvih vtisih z Madagaskarja zapisala sodelavka Jana, so se že ob prihodu srečali s štirimi slovenskimi misijonarji, ki delujejo na Madagaskarju: Janezom Krmeljem, Janijem Mescem, Stanetom Kerinom in seveda p. Pedrom Opeko.

Na Madagaskarju delujejo štirje slovenski misijonarji. FOTO: FB/Slovenska karitas

Po njenih besedah p. Opeka resnično izžareva svoj čut za uboge, posebej otroke: »Najranljivejši otroci niso manjkali niti pri večerji. Kakšen zgled, pričevanje. Poudaril je, kako pomembno je z ljudmi delati, jih vzgajati, da pride do pravih sprememb. Če postaviš samo zgradbo, to ni dovolj …«

Malo možnosti za dostojno preživetje

Madagaskar je otok z 31 milijoni prebivalcev, njihovo število pa ves čas narašča. Kot je še zapisala Jana, sta največji težavi na otoku revščina in lakota, posledici podnebnih sprememb, ciklonov in suš na jugu. Veliko težavo predstavljajo slabe ceste, posebej takrat, ko je treba v obdobju lakote in suš na jug dostaviti humanitarno pomoč. 

Da bi blažili lakoto, uvažajo riž: kilogram stane en evro, kar je za Malgaše izjemno drago. Družine imajo po pet otrok, riž, ki je njihova glavna hrana, pa jedo trikrat na dan – če ga seveda imajo. Vsak drugi otrok na Madagaskarju zaostaja v rasti, kar pomeni, da so številni podhranjeni, poroča Jana.

Možnosti za delo in dostojnejše preživetje na otoku ni veliko. Edina industrija v Antananarivu je izdelava oblačil, nekaj je še prehranske. Država ima veliko naravnih bogastev, na jugu zlato, safirje, pa so kljub temu izjemno revni. Večino surovin izvažajo v tujino, Malgaši pa od tega nimajo kaj dosti.

Jana Lampe s Slovenske karitas v družbi malgaških deklic. FOTO: FB/Slovenska karitas

Veliko upanja ubogim na Madagaskarju prinašajo slovenski misijonarji. V državi vsi poznajo p. Opeko, saj je za uboge naredil prave čudeže: zaradi njegove nesebične pomoči imajo zdaj dostojno življenje, svoj dom, delo, otroci hodijo v šolo, imajo možnost zdravstvene oskrbe in pitno vodo.

Pri maši v Akamasoi

Gostje iz Slovenije so se udeležili svete maše v Akamasoi, ki jo je daroval p. Opeka skupaj s tremi slovenskimi misijonarji na Madagaskarju, Janezom Krmeljem, Janijem Mescem in Stanetom Kerinom. Kot je na družbenih omrežjih zapisala Jana, je bilo pri maši »zelo ganljivo in duhovno bogato. Veliko petja, slavljenja ter močnih in srčnih nagovorov s strani misijonarja Opeke za več kot 8.000 ljudi, ki so se udelezili te maše. Veliko mladih je sodelovalo s petjem in plesom, s posebno koreografijo. Resnično lepo.«

S p. Pedrom Opeko. FOTO: FB/Slovenska karitas

Po maši so si skupaj z misijonarjem Janezom Krmeljem ogledali naselje Akamasoa, »Dobri prijatelj«, ki je nekakšno »mesto sredi prestolnice Antananarivo«. Območje je bilo včasih smetišče, zdaj pa tam »v dostojanstvu v lepih malih hiškah živi okoli 1.000 družin«. V Akamasoi so tudi vrtec, osnovne šole, srednje šole in univerze, internat za dekleta in fante, ki prihajajo iz oddaljenih krajev, da lahko študirajo - za učitelje, medicinske sestre, kuharje, računalničarje. Tu so še zdravstveni center, porodnišnica, vodnjaki … Po Janinih besedah na Madagaskarju človek spozna, da se vse da, če resnično želimo nekaj spremeniti.

V pričakovanju slovesnega odprtja nove osnovne šole

Na vsakem koraku je tudi videti, da veliko pomoči prihaja iz Slovenije. P. Opeka se pri svetih mašah pogosto zahvali Slovencem za njihovo veliko dobroto. Med drugim darujejo za riž za šolarje, kar prispevajo darovalci prek Misijonskega središča.

Malgaši so hvaležni za vso pomoč iz Slovenije. FOTO: FB/Slovenska karitas

V Akamasoi bodo jutri odprli novo osnovno šolo, za katero je sredstva prispevala Republika Slovenija in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve prek Slovenske karitas, strateške partnerice ministrstva. Slovesnega odprtja se bo udeležila tudi predsednica RS Nataša Pirc Musar, ki je že pripotovala na Madagaskar. Predsednica bo ob tem simbolično v uporabo predala tudi humanitarno pomoč, ki je bila marca letos iz Kopra posredovana na otok.